Franja

pláčati payer, solder; rétribuer, rémunérer; régler , (dolg) (s')acquitter

plačati (dolg) z delom payer en travaillant
plačati dolg acquitter une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
plačati v gotovini payer (au) comptant (ali en espèces, en argent liquide)
plačati hotelski račun, račun za elektriko acquitter (ali régler) la note d'hôtel, la facture d'électricité
plačati krvni davek payer le tribut du sang
plačati menico payer le montant d'un billet d'ordre, acquitter un billet d'ordre
plačati mesarju, peku régler le boucher, le boulanger
plačati najemnino payer son loyer (ali son terme)
plačati v obrokih payer par acomptes (ali à tempérament)
plačati račun acquitter un compte
plačati na račun payer (ali verser, donner) un acompte (ali des arrhes)
plačati pred rokom payer avant le terme (ali avant l'échéance)
plačati (nositi) stroške payer (ali supporter, couvrir) les frais, figurativno payer les violons
plačati v zlatu payer en or
plačati iz svojega žepa payer de sa poche
plačati z življenjem payer de sa vie
drago plačati (tudi, figurativno) payer cher
z glavo plačati payer de sa tête
vnaprej plačati préacheter, payer d'avance (ali à l'avance, par anticipation)
do zadnjega dinarja vse takoj plačati (figurativno) payer rubis sur l'ongle
to mi boš plačal! tu me le paieras!
plačam! (v gostilni, restavraciji) garçon, l'addition (s'il vous plaît)!

plank² [plæŋk] prehodni glagol
polagati deske, obijati, pažiti
ameriško postreči z jedjo na deski

to plank it ležati na trdem
sleng to plank down trdo položiti, takoj plačati

Platz, der, (-es, Plätze) (Ort) kraj, mesto; (freie Stelle, Raum) prostor; in der Stadt: trg; Sport igrišče, (Rang) mesto; Schach: mesto; am Platz(e) sein biti umesten, biti na mestu; fehl am Platz(e) sein ne biti umesten, ne biti na mestu; Platz nehmen sesti, usesti se; Platz machen narediti prostor; Platz greifen širiti se; Platz an der Sonne prostor pod soncem; auf die Plätze na mesta; vom Platz weg na mestu, takoj; vom Platz verweisen Sport poslati z igrišča, izključiti; Platz da! umaknite se!

plet samostalnik
(ogrinjalo) ▸ plédDa si ne nadenemo takoj težkega zimskega plašča, se lahko ogrnemo s pletom, v modi pa je tudi pončo. ▸ Ne nehéz télikabátba öltözzünk, kezdhetjük azzal, hogy plédbe bugyoláljuk magunkat, vagy poncsót terítünk magunkra.
Sopomenke: plašč

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town

po² predlog z mestnikom

1. kje: auf (po morju auf dem Meer, auf dem Wasserweg, po reki auf dem [Fluß] Fluss, po vodi auf dem Wasser)
pisati: po tabli an die Tafel (schreiben)
hoditi: po mestu/ulici durch die Stadt/Straße gehen, in der Stadt/Straße (herumgehen)
po hiši/sobi im Haus/Zimmer herumgehen
teči: po žilah durch die Adern, in den Adern
premetavati se: po postelji im Bett (sich im Bett herumwälzen, herumdrehen)
po časopisih in den Zeitungen

2. ([takoj] za) nach (po Vrhniki nach Vrhnika)

3. kam: auf (po glavi auf den Kopf, po gobcu auf das Maul, po vratih auf/gegen die Tür)
po … (navzdol) … herunter/hinunter (pasti po stopnicah die Treppe hinunter fallen), -ab, abwärts (po dolini talab, talabwärts)
po … (navzgor) … herauf/hinauf, -auf, -aufwärts (po dolini talauf, talaufwärts)

4. kdaj: nach (drugi uri/polnoči/prvem/predstavi nach zwei Uhr, nach Mitternacht, nach dem Ersten, nach der Vorstellung)

5. način: -weise (po žličkah, kapljicah löffelweise, tropfenweise)
hoditi po prstih/petah auf den Fingerspitzen/Fersen gehen
po tihem leise
po malem langsam, löffelweise

6. seči, hlastniti, vprašati, potreba, želja, pohlep …: nach

7.
po predlogi, romanu …: nach (po romanu nach dem/einem Roman)
po rodu, izvoru, poreklu: … nach (po izvoru der Herkunft nach, po rodu der Abstammung nach)
po rojstvu ein gebürtiger/eine gebürtige X
v sorodstvu: po očetu/materi/stari materi … väterlicherseits/mütterlicherseits/großmütterlicherseits …

8. (s posredovanjem) durch (po prijatelju durch einen Freund, po kurirju durch Boten)
po pošti durch die Post, poslati, dostaviti: auf dem Postweg
po moji/tvoji … krivdi durch meine/deine Schuld, durch mein/dein Verschulden

9.
po mojem/njegovem nach mir/ihm
po mojem mnenju meiner Meinung nach

10. pravo (v skladu z) laut, … gemäß (po členu 5 laut Art. 5, gemäß Art. 5)
po zakonu kraft Gesetz

11.
je (že) po kom es ist um (jemanden) geschehen

12.
po milosti božji zgodovina von Gottes Gnaden
| ➞ → ime, pomoč (s pomočjo)

pograbíti to seize; to grasp; to take (ali to get, to catch, to lay) hold of

pograbíti priliko, priložnost to seize upon a chance, to seize an opportunity
hlastno pograbíti ponudbo to snap up an offer
(službeno) mesto je bilo takoj pograbljeno the job was snapped up at once
pograbíti koga za vrat to seize someone by the neck

pográbiti (-im) perf. ➞ grabiti

1. agr. rastrellare (foglie, fieno); raccogliere, ammucchiare col rastrello; (očistiti z grabljami) rastellare, ripulire col rastrello; (poravnati z grabljami) spianare, livellare col rastrello

2. (prijeti; prevzeti) afferrare, abbrancare, aggrinfiare; cogliere, prendere:
pograbil ga je za roko l'afferrò per una mano
pograbil je klobuk in odšel afferrò il cappello e partì in gran fretta
pograbila ga je jeza, pograbil ga je obup fu colto dalla rabbia, dalla disperazione
impers. pograbilo ga je, da bi se ubil gli venne di farla finita, di ammazzarsi
pograbiti priliko, priložnost cogliere l'occasione

3. pren. accogliere (con interesse, partecipazione):
časopisi so novico takoj pograbili la notizia rimbalzò subito sulle pagine dei giornali

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

posredováti (-újem) imperf., perf.

1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

3. (posegati, ukrepati) intervenire:
ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
posredovati skladbo eseguire un brano musicale

5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere

possible¹ [pɔ́səbl] pridevnik
možen, mogoč (with pri; to komu; for za)
morebiten
pogovorno primeren, sprejemljiv, znosen

as soon as possible čim prej; takoj, ko bo mogoče
as much as possible kolikor je le mogoče

pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

pot à fleurs cvetlični lonec
pot à bière vrček za pivo
pot (de chambre) nočna posoda
pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
pot d'échappement izpušna cev
pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
pot silencieux (automobilisme) dušilnik
en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
avoir du pot (populaire) imeti srečo
découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
être dans un pot à part biti nekaj posebnega
c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
(populaire) manque de pot! smola!
(populaire) se manier le pot (po)hiteti
payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potrpéti (-ím) perf. ➞ trpeti

1. sopportare

2. pazientare, aver pazienza; attendere; abbozzare:
potrpite malo, takoj pridem (abbia) un po' di pazienza, vengo subito

precej [è] (takoj) sofort
precej! Moment!
kje: precej pri/za unmittelbar an/bei/nach
precej ko sobald

premieren pridevnik
1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutatóNadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, elsőSeverni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prepoznáti to recognize; to identify

prepoznáti po... to recognise (ali know) (someone) by...
lahko ga prepoznate po njegovem klobuku you can recognise him by his hat
prepoznáti starega znanca to recognize an old acquaintance
danes te ni moč prepoznáti you are not yourself to-day
takoj me je prepoznal he recognised me immediately

príča witness; (očividec) eyewitness

pri tej príči (takoj) at once, immediately, on the spot, pogovorno straight off
bremenilna (razbremenilna) príča witness for the prosecution (witness for the defence)
zaprisežena príča sworn witness; deponent, ZDA affiant
kriva príča perjured witness
poročna príča witness to a marriage
pred príčami in the presence of eyewitnesses
(križno) zasliševanje príče (cross-)examination (ali hearing) of a witness
izpoved príče deposition, evidence, testimony
biti príča to witness
poklicati za príčo call to witness, to call someone in evidence
izjaviti, izpovedati kot príča to witness, to bear witness, to testify, to give evidence
biti zaslišan kot príča to be put into the witness-box
bil sem pozvan kot príča v tej razpravi I was summoned as witness in this trial
príča je bila podkupljena the witness was bribed
pripeljati príče to produce witnesses
zaslišati príče pravo to hear evidence
ne morem ti povedati pri tej príči (kar takoj) pogovorno I can't tell you straight off