Franja

nightside [náitsaid] samostalnik
figurativno temna stran

nord [nɔr] masculin sever; severna stran; severni veter; severni

cap masculin Nord severni rt
étoile féminin du Nord zvezda severnica
mer féminin du Nord Severno morje
latitude féminin nord severna širina
Pôle masculin Nord severni tečaj
vent masculin du nord severni veter
le Grand Nord Daljni sever
la France du Nord severna Francija
les côtes nord du Brésil severne obale Brazilije
au nord de severno od
être exposé au nord ležati proti severu
fatre le nord pluti proti severu
perdre le nord izgubiti smer; familier, figuré glavo izgubiti, zbegati se

Nordflanke, die, severna stran

Nordseite, die, severna stran

Oberseite, die, vrhnja stran; bei Stoffen: lice

obliquer [-ke] verbe intransitif poševno iti, zaiti v stran

obliquer à droite zaviti na desno

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

obrlaćívati -làćujēm pridobivati na svojo stran

obrlátiti obr̀lātīm pregovoriti, pridobiti na svojo stran, pretentati: nije lako njega obrlatiti; sina ti je obrlatila, da znaš

obŕnuti òbr̄nēm
I.
1. obrniti: obrnuti list u knjizi, konja, ključ u bravi, glavu, čašu vina
2. obrniti se: ja sam išao dalje, a on je kući obrnuo
3. spremeniti: Turska je obrnula politiku svoju
4. ekspr. pridobiti na svojo stran: on je obrnuo svijet na svoju stranu
5. nastati: kad obrnu treće ljeto, nakanih se i otidoh
II. obrnuti se
1. obrniti se: sad se sve na dobro obrnulo
2. ozreti se

ob-stīpus 3 (stīpāre tiščati) na eno stran nagnjen (= gr. λοξός; naspr. rectus): omnia obstipa fieri Lucr.; od tod ob stiku nazaj nagnjen, nazaj potegnjen: cervix Suet.; stisnjen, sklonjen, (potuhnjeno) povešen: Pers., Col., caput Ci., stes capite obstipo multum similis metuenti H.

obverse [ɔ́bvə:s]

1. pridevnik (obversely prislov)
obrnjen (proti gledalcu)
figurativno nasproten
botanika zožen (na spodnjem koncu)

2. samostalnik
glava (novca), lična stran
figurativno nasprotje

òćušnuti -nēm brcniti, suniti stran, odriniti

odervéčiti se odèrvēcīm se, odervéljiti se odèrvēljīm se (t. devrik) nagniti se na stran

òdvojen -a -o
1. ločen: -i razgovori
2. spravljen na stran: odvojen novac
3. drugačen: -o mišljenje; -ōst ž ločenost

odvòjiti òdvojīm
I.
1. ločiti: odvojiti dijete od roditelja
2. spraviti na stran: to sam odvojio za tebe
3. drugače izraziti: odvojiti svoje mišljenje
II. odvojiti se ločiti se

off⁴ [ɔ(:)f] samostalnik
desna stran pri kriketu

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

on³ [ɔn] samostalnik
šport leva stran (npr. pri kriketu)

opredijèliti oprèdijelīm (ijek.), opredéliti oprèdēlīm (ek.) (rus.)
I. opredeliti, določiti, odločiti: sudbina ga je za to predijelila
II. opredijeliti se odločiti se, postaviti se na stran nekoga: ponovo se opredijeliti; oni su se opredijelili za našu stranku