Franja

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

huelga ženski spol mir, počitek, počivališče; praznovanje; stavka, štrajk

huelga de brazos caídos pasivna rezistenca
huelga general splošna stavka
declararse en huelga stavkati, v stavko stopiti

implicar [c/qu] zaplesti, zmešati; s seboj prinesti; implicirati

implicar contradicción vsebovati protislovje
eso no implica que s tem ni rečeno, da
estar implicado en biti zapleten v; stopiti v stike s, spečati se s

incontro² prep.

1.
incontro a proti (v smeri)
andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti

2. nasproti:
farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
essere incontro a qcn . nasprotovati komu

incorporar pridružiti, združiti z; sprejeti v družbo; v vojsko sprejeti

incorporar a (con, en) pridružiti, sprejeti (v)
incorporarse pridružiti se, priključiti se; telo zravnati
incorporarse a (las) filas v vojsko stopiti

indugio m (pl. -gi) obotavljanje, odlašanje:
senza indugio takoj
troncare gli indugi nehati z obotavljanjem, stopiti v akcijo

innanzi

A) avv.

1. naprej:
farsi innanzi stopiti naprej
tirare innanzi životariti
essere innanzi negli anni biti v letih
mettere innanzi dei pretesti izgovarjati se

2. prej

B) prep.

1.
innanzi a pred (kraj)

2. pred (čas):
innanzi l'alba pred zoro
innanzi tempo predčasno
innanzi tutto predvsem

C) agg. poprej:
il giorno innanzi dan poprej

in-nūbō -ere -nūpsī -nuptum

1. (pri)možiti se kam: quo innupsisset L. v katero družino … ; pesn. (dat.): thalamis nostris O. kot soproga stopiti na moje mesto.

2. metaf. preiti (prehajati): Luc. ap. Non.

interdictiō -ōnis, f (interdīcere) prepoved: finium nostrorum L. stopiti na naše ozemlje, certorum locorum Icti., scabiem una interdictione sanare Arn.; poseb.: aquae et ignis i. Ci. prepoved rabe vode in ognja, pregnanstvo, izgnanstvo; prim. interdīcō 2.

inter-sistō -ere -stitī

1. v sredi obstati, ustaviti (ustavljati) se, (pre)nehati, premolkniti, umolkniti: (o govorniku in govoru) Q.; impers.: quasi intersistatur Q., ubi clausulis intersistatur Q.

2. vmes stopiti: Vulg.

ir + por:

ir por agua iti po vodo
ir por la milicia v vojsko stopiti
eso va por su cuenta to gre na Vaš račun
¡va por la salud de V.! na Vaše zdravje!
¡va por V.! to meri (leti) na Vas!

īrāscor -āscī pf. īratus fuī ali suscēnsuī (incoh. iz īra) pravzaprav razjeziti se, razsrditi se, pa tudi jeziti se, srditi se, gneven biti, jezen biti, razburjati se: sapiens numquam irascitur Ci., pueri dicunt eum furenter irasci Ci., desinere irasci Petr., i. de nihilo Pl.; z dat. (na koga, nad kom): ego Metello non irascor Ci., irasci amicis non temere soleo Ci., sibi i. Sen. ph., Q., hominibus irasci et succensere Ci., terrae, montibus i. O. besneti proti … , patriae N., votis O.; z notranjim obj.: ne nostram vicem (namesto nas) irascaris L., idne (zaradi tega) irascimini, siquis superbior est quam nos Cat., nihil irascuntur Gell.; z in: an et in hunc fratrem irascitur? Sen. ph.; s pro: irascuntur boni viri pro suorum iniuriis Sen. ph.; s kavzalnim stavkom: irasci, quod … O.; z ACI: irascitur natum esse quemquam, qui Don.; pesn.: nec cuiquam irasci virtus V. drzno mu nasproti stopiti, taurus irasci in cornua temptat V. z rogovi besno bosti. — Od tod adj. pt. pf. īrātus 3, adv. -ē razsrjen, jezen: iratus iste vehementer Sthenio hospitium renuntiat Ci., bos Petr., iratis diis propitiisque Sen. ph., iratos deos invocare L. božjo jezo izzivati, pauci ei deos propitios, pauci iratos putabunt Ci., alicui iratos deos precari L., iratum principem comprecari Plin. iun.; z dat. (biti na koga jezen): mihi C. Caesar semper fuit iratus Ci., sum tibi iratus Ter., iratior, iratissimus alicui Ci.; na vprašanje zakaj? z de: quam iratus (homo) de iudicio et de villico Ci.; z ob: consules ob ea irati senatui L., ob eam rem iratus gnatus est Ter.; s propter: num quid iratus es mihi propter has res Pl.; enalaga: iratā fronte Ci., eos irato animo ac litteris insequitur Ci., i. preces H. kletvice; adv.: ne te irate (v jezi) dimissum sentiant Ph.; metaf.: horret iratum mare H. viharno, venter H. kruleč (od lakote), fluctus Petr., Plin. iun., sitis, ventus, manus Pr., impetus Sen. tr.

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

javnost¹ ženski spol (-i …) die Öffentlichkeit (svetovna Weltöffentlichkeit), das Publikum
v javnosti in der Öffentlichkeit
dati v javnost öffentlich machen, informacije: verlauten lassen
misliti na javnost [öffentlichkeitsbewußt] öffentlichkeitsbewusst sein
nerad nastopati v javnosti öffentlichkeitsscheu/publikumsscheu sein
stopiti pred javnost hervortreten (s čim mit)
stiki z javnostjo die Öffentlichkeitsarbeit
oddelek za stike z javnostjo der Pressedienst, die PR-Abteilung
pravo izključitev javnosti [Ausschluß] Ausschluss/Ausschließung der Öffentlichkeit

jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

camarade masculin de jeu tovariš pri igri
maison féminin de jeu igralnica
passion féminin du jeu igralska strast
vieux jeu staromoden
jeux pluriel en plein air igre na prostem
jeu d'agrément igra za zabavo
jeu de bascule guganje
jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
jeu de clés serija ključev
jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
jeu de couleurs prelivanje barv
jeu d'échecs šah (igra)
jeu d'enfant otroška, otročja igra
jeu de hasard hazardna igra
jeu du hasard igra usode
jeu inutile (technique) prazen tek
jeu joué že domenjena stvar
jeu de mots besedna igra
les Jeux Olympigues olimpijske igre
jeu de quilles kegljanje
jeu de scène odrska igra
jeu de société družabna igra
au jeu pri igri
en jeu (technique) v obratu, pogonu
à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
de bon jeu odkrit in pošten
par manière de jeu za šalo
d'entrée de jeu takoj v začetku
ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
avoir beau jeu de imeti lahko delo
cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
faites vos jeux! igrajte! stavite!
jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer un jeu serré previdno igrati
montrer son jeu pokazati svoje karte
se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
prendre en jeu ne resno vzeti
tenir jeu dati revanšo
tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!

Kontakt, der, (-/e/s, -e) stik; (Berührung) dotik; Kontakt aufnehmen mit stopiti v stik; in Kontakt stehen mit biti v stiku z, Technik prilegati se (čemu); Kontakte herstellen vzpostavljati kontakte/stike

kontákt contact; touch

biti v kontáktu z to be in contact with
stopiti v kontákt z to come into contact with, pogovorno to contact (s kom someone)
obdržati (izgubiti) kontákt z to keep in touch (to lose touch) with
vzpostaviti, prekiniti kontákt (elektrika) to make, to break contact

kontákt contact moški spol , rapport moški spol , relation ženski spol , communication ženski spol

stopiti v kontakt s kom entrer (ali se mettre) en contact (ali en rapport, en relation) avec quelqu'un
vzpostaviti (prekiniti) kontakt (elektrika) établir ali mettre (couper) le contact

kontákt contacto m

stopiti v kontakt s kom entrar en contacto (ali relación) con alg
vzpostaviti (prekiniti) kontakt establecer (interrumpir) el contacto