Franja

head² [hed] samostalnik
glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
sleng latrina

above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
at the head of na čelu
by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
(by) head and shoulders above mnogo boljši od
by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
crowned heads kronane glave
a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
head of the family družinski poglavar
heads of state državni voditelji
the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
from head to foot od nog do glave, popolnoma
head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
a large head of game velik trop živali
hot head vročekrvnež
a beautiful head of hair gosti lasje
head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
old head on young shoulders pameten mlad človek
off one's head; ali out of one's head nor
over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
on this head o tem predmetu
out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
head of water vodni steber
heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
twopence a head 2 penija na osebo
sleng King's (Queen's) head poštna znamka
weak in the head slaboumen
head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
ten head of cattle deset glav živine

Z glagoli:

to beat s.o.'s head off prekositi koga
pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
to bring to a head pripeljati do krize
figurativno to break one's head glavo si razbijati
to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
it entered my head v glavo mi je padlo
to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
to go to s.o.'s head v glavo stopiti
this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
to have a good head for biti nadarjen za
to have a head imeti "mačka"
to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
to hit the nail on the head točno zadeti
to keep one's head ostati miren
figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
to lie on s.o.'s head biti komu v breme
to lose one's head izgubiti glavo
I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
to make head izbiti na čelo, napredovati
to make head against uspešno se upirati
to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
to rear one's head glavo dvigniti
to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
to shake one's head odkimati
to shake one's head at z glavo zmajati
to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
to take the head prevzeti vodstvo
to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
to talk one's head off nenehno govoriti
to turn one's head v glavo stopiti
to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
to work one's head off pretegniti se od dela, garati
heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru

herantreten^* an približati se, stopiti bliže; figurativ (sich wenden an) obrniti se na

Hintergrund, der, ozadje, im Hintergrund v ozadju; sich Hintergrund halten ostati v ozadju/za kulisami; in den Hintergrund treten/drängen stopiti/potisniti v ozadje; Hintergründe, pl , zakulisje

hire² [háiə] prehodni glagol
najeti, dati v najem, vzeti v službo

to hire out dati v najem
to hire o.s. (out) to stopiti v službo pri
ameriško to hire in (ali on) sprejeti neko delo, stopiti v službo
hireed labo(u)r mezdno delo

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

huelga ženski spol mir, počitek, počivališče; praznovanje; stavka, štrajk

huelga de brazos caídos pasivna rezistenca
huelga general splošna stavka
declararse en huelga stavkati, v stavko stopiti

implicar [c/qu] zaplesti, zmešati; s seboj prinesti; implicirati

implicar contradicción vsebovati protislovje
eso no implica que s tem ni rečeno, da
estar implicado en biti zapleten v; stopiti v stike s, spečati se s

incontro² prep.

1.
incontro a proti (v smeri)
andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti

2. nasproti:
farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
essere incontro a qcn . nasprotovati komu

incorporar pridružiti, združiti z; sprejeti v družbo; v vojsko sprejeti

incorporar a (con, en) pridružiti, sprejeti (v)
incorporarse pridružiti se, priključiti se; telo zravnati
incorporarse a (las) filas v vojsko stopiti

indugio m (pl. -gi) obotavljanje, odlašanje:
senza indugio takoj
troncare gli indugi nehati z obotavljanjem, stopiti v akcijo

innanzi

A) avv.

1. naprej:
farsi innanzi stopiti naprej
tirare innanzi životariti
essere innanzi negli anni biti v letih
mettere innanzi dei pretesti izgovarjati se

2. prej

B) prep.

1.
innanzi a pred (kraj)

2. pred (čas):
innanzi l'alba pred zoro
innanzi tempo predčasno
innanzi tutto predvsem

C) agg. poprej:
il giorno innanzi dan poprej

in-nūbō -ere -nūpsī -nuptum

1. (pri)možiti se kam: quo innupsisset L. v katero družino … ; pesn. (dat.): thalamis nostris O. kot soproga stopiti na moje mesto.

2. metaf. preiti (prehajati): Luc. ap. Non.

interdictiō -ōnis, f (interdīcere) prepoved: finium nostrorum L. stopiti na naše ozemlje, certorum locorum Icti., scabiem una interdictione sanare Arn.; poseb.: aquae et ignis i. Ci. prepoved rabe vode in ognja, pregnanstvo, izgnanstvo; prim. interdīcō 2.

inter-sistō -ere -stitī

1. v sredi obstati, ustaviti (ustavljati) se, (pre)nehati, premolkniti, umolkniti: (o govorniku in govoru) Q.; impers.: quasi intersistatur Q., ubi clausulis intersistatur Q.

2. vmes stopiti: Vulg.

ir + por:

ir por agua iti po vodo
ir por la milicia v vojsko stopiti
eso va por su cuenta to gre na Vaš račun
¡va por la salud de V.! na Vaše zdravje!
¡va por V.! to meri (leti) na Vas!

īrāscor -āscī pf. īratus fuī ali suscēnsuī (incoh. iz īra) pravzaprav razjeziti se, razsrditi se, pa tudi jeziti se, srditi se, gneven biti, jezen biti, razburjati se: sapiens numquam irascitur Ci., pueri dicunt eum furenter irasci Ci., desinere irasci Petr., i. de nihilo Pl.; z dat. (na koga, nad kom): ego Metello non irascor Ci., irasci amicis non temere soleo Ci., sibi i. Sen. ph., Q., hominibus irasci et succensere Ci., terrae, montibus i. O. besneti proti … , patriae N., votis O.; z notranjim obj.: ne nostram vicem (namesto nas) irascaris L., idne (zaradi tega) irascimini, siquis superbior est quam nos Cat., nihil irascuntur Gell.; z in: an et in hunc fratrem irascitur? Sen. ph.; s pro: irascuntur boni viri pro suorum iniuriis Sen. ph.; s kavzalnim stavkom: irasci, quod … O.; z ACI: irascitur natum esse quemquam, qui Don.; pesn.: nec cuiquam irasci virtus V. drzno mu nasproti stopiti, taurus irasci in cornua temptat V. z rogovi besno bosti. — Od tod adj. pt. pf. īrātus 3, adv. -ē razsrjen, jezen: iratus iste vehementer Sthenio hospitium renuntiat Ci., bos Petr., iratis diis propitiisque Sen. ph., iratos deos invocare L. božjo jezo izzivati, pauci ei deos propitios, pauci iratos putabunt Ci., alicui iratos deos precari L., iratum principem comprecari Plin. iun.; z dat. (biti na koga jezen): mihi C. Caesar semper fuit iratus Ci., sum tibi iratus Ter., iratior, iratissimus alicui Ci.; na vprašanje zakaj? z de: quam iratus (homo) de iudicio et de villico Ci.; z ob: consules ob ea irati senatui L., ob eam rem iratus gnatus est Ter.; s propter: num quid iratus es mihi propter has res Pl.; enalaga: iratā fronte Ci., eos irato animo ac litteris insequitur Ci., i. preces H. kletvice; adv.: ne te irate (v jezi) dimissum sentiant Ph.; metaf.: horret iratum mare H. viharno, venter H. kruleč (od lakote), fluctus Petr., Plin. iun., sitis, ventus, manus Pr., impetus Sen. tr.

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

javnost¹ ženski spol (-i …) die Öffentlichkeit (svetovna Weltöffentlichkeit), das Publikum
v javnosti in der Öffentlichkeit
dati v javnost öffentlich machen, informacije: verlauten lassen
misliti na javnost [öffentlichkeitsbewußt] öffentlichkeitsbewusst sein
nerad nastopati v javnosti öffentlichkeitsscheu/publikumsscheu sein
stopiti pred javnost hervortreten (s čim mit)
stiki z javnostjo die Öffentlichkeitsarbeit
oddelek za stike z javnostjo der Pressedienst, die PR-Abteilung
pravo izključitev javnosti [Ausschluß] Ausschluss/Ausschließung der Öffentlichkeit