Franja

désajuster [dezažüste] verbe transitif spraviti v nered, razdreti, pokvariti

désaxer [dezakse] verbe transitif sneti ali oddaljiti od osi; figuré spraviti iz ravnovesja

desbaratar uničiti, razrušiti; v nered spraviti; zapraviti; prekrižati (načrt); brezglavo ravnati, nesmiselno govoriti

desbaratarse glavo izgubiti

descabellar v nered spraviti; skuštruti (lase); bikoborba pobiti bika

desconcertar [-ie-] v nered spraviti, zmesti, zbegali, osupiti; spahniti (ud)

desconcertarse zmesti (zbegati) se; needin postati
desconcertarse el estómago pokvarili si želodec

désencombrer [dezɑ̃kɔ̃bre] verbe transitif (zopet) prosto napraviti, izprazniti; s poti, proč spraviti

déséquilibrer [-libre] verbe transitif spraviti iz ravnotežja; povzročiti neuravnovešenost (quelqu'un komu)

désespérer [dezɛspere] verbe intransitif obupati (de nad), opustiti upanje; verbe transitif spraviti v obup, vzeti pogum; užalostiti, prizadeti

se désespérer (de nad)
ce mauvais temps désespère les touristes to slabo vreme spravlja turiste v obup
désespérer de quelqu'un, de la guérison, de réussir obupati nad kom, nad ozdravitvijo, da bi uspeli
ne vous désespérez pas! ne obupavajte!

déshonorer [dezɔnɔre] verbe transitif onečastiti; osramotiti, spraviti v sramoto; zapeljati, oskruniti (žensko); prisekati, obglaviti (drevo); skaziti (stavbo)

se déshonorer izgubiti čast
déshonorer sa famille spraviti svojo družino v sramoto
il se croirait déshonoré de travailler de ses mains imel bi za sramoto, če bi moral delati s svojimi rokami

desolate¹ [désəleit] prehodni glagol
(o)pustošiti, izropati; v obup spraviti, užalostiti

désopiler [dezɔpile] verbe transitif spraviti v smeh, zabavati; vieilli, médecine odmašiti

se désopiler od srca se smejati
désopiler la rate à quelqu'un spraviti v smeh, razvedriti koga

desordenar zmesti, v nered spraviti

desordenarse v nered priti; zagrešiti prestopek (izgred)

désordonner [-ne] verbe transitif spraviti v nered, v zmešnjavo

désorganiser [-ze] verbe transitif spraviti v nered, napraviti zmedo, razkrojiti

se désorganiser priti v nered, razkrojiti se
désorganiser les plans de quelqu'un komu načrte zmesti
le parti est désorganisé stranka je razkrojena
désorganiser les communications (militaire) razdejati komunikacije

desperá despér

I. vi. obupovati, obupati

II. vt. spravljati/spraviti v obup

destabilizá -éz

I. vt.

1. destabilizirati, spraviti iz ravnovesja

2. spodkopavati, spodkopati

II. vr. izgubiti ravnovesje, omajati se

destemplar motiti, v nered spraviti

destemplarse prehladiti se; postati neuglašen; postati nepravilen (pulz)

dēstruō -ere -strūxī -strūctum

1. podreti (podirati), razdreti (razdirati), porušiti, razrušiti, razdejati, razvaliti: Lact., ut navem, ut aedificium idem destruit facillime, qui construxit, sic … Ci., d. moenia V., theatrum L. epit., Plin. iun., templum Suet.; pesn.: crinemque manumque destruit Stat. = odvzame diadem in žezlo.

2. pren. pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati), poraziti, zatreti (zatirati): ius destruere ac demoliri L., d. eius magnitudinem Cu., beneficia levitate Col., constantiam alicuius Petr., finitionem, orationem Q. ovreči, izpodbijati, tyrannidem Q., Alexandri regnum Iust.; (o neživih subj.): multa vetustas destruit O., longius aevum destruit ingentes animos (srčnost) Lucan.; occ. (z acc. personae) ugonobiti (ugonabljati), (o)škodovati, s poti spraviti (spravljati): Plin. iun., Artaxerxem Val. Max., testem infamiā criminum Q., in destruendo eo (hoste) T., senem Titus Vinius et Cornelius Laco … contemptu inertiae destruebant T.

dēsuēfaciō -ere -fēcī -factum (*dēsuēre in facere)

1. kaj iz navade spraviti: Tert.

2. pass. dēsuēfīō -fierī -factus sum česa odvaditi (odvajati) se: multitudo desuefacta a contionibus Ci., catuli desuefiunt (sc. a matre) Varr. se odstavljajo.

dēsuēscō -ere -suēvī -suētum

1. trans. (o stvareh) iz navade spraviti, odvaditi (odvajati): Tit. fr., Ap., res desueta L., diu desueta arma V. ki se ga je že davno odvadil, desueta sidera cerno O. ki sem se jih odvadil gledati, voces iam mihi desuetae O., desueta verba O., ne in desuescendis morentur Q.

2. intr. (o bitjih) česa odvaditi (odvajati) se, večinoma v pt. pf. dēsuētus 3 odvajen, ne več vajen; abs. in z dat.: paulatim antiquo patrum desuescit (nekateri pišejo dissuescit) honori Sil., desueta corda, iam desueta triumphis agmina V., fera desueta silvis Lucan.; fera desueta rabiem (grški acc.) Stat.; z inf.: iam pridem desueto Samnite clamorem Romani exercitūs pati L.