Franja

yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

1.
(poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

2. povratni
se, sebe, si, sebi

be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
you may congratulate yourself lahko si čestitaš
don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
pull yourselves together! vzemite se skupaj!
shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?

zacvetéti (-ím) perf. ➞ cveteti

1. fiorire

2. pren. avere un aspetto florido:
zacveteti v obraz arrossire in volto

3. pren. fiorire, prosperare:
gospodarstvo je spet zacvetelo l'economia tornò a prosperare

4. pren. arridere

začet|ek [é] moški spol (-ka …) der Anfang, der Beginn (dopusta Urlaubsbeginn, igre/tekme Spielbeginn, jeseni Herbstanfang, leta Jahresbeginn, Jahresanfang, meseca Monatsanfang, poletja Sommeranfang, pomladi Frühlingsanfang, Frühjahrsbeginn, poroda Geburtsbeginn, poslovanja Geschäftsbeginn, pouka Unterrichtsbeginn, semestra Semesterbeginn, sezone Saisonbeginn, službe Dienstbeginn, šole Schulbeginn, Schulanfang, tedna Wochenbeginn, Wochenanfang, zavarovanja Versicherungsbeginn, zime Winteranfang); (obdobje) die Frühzeit, die Frühperiode, der Anfang, die Anfangszeit; dneva, noči, nove dobe: der Anbruch; (uvod) der Auftakt; (prvo pojavljanje, geneza, nastanek) das Aufkommen
ponoven začetek der Neubeginn, der Wiederanfang, der Wiederbeginn
vsak začetek je težek aller Anfang ist schwer
na začetek postaviti: an den Anfang
postaviti na začetek voranstellen
na začetku am Anfang, an/bei/zu Beginn, besedila, govora: eingangs
na začetku januarja/drugega tedna Anfang Januar, Anfang nächste Woche
na začetku meseca am Monatsanfang
pomoč na začetku die Starthilfe
biti še na začetku in den Kinderschuhen stecken
ob začetku zum Beginn/Anfang
ob začetku leta zum Jahresanfang
od začetka von Beginn an
od samega začetka von Anfang an, von Anbeginn an
od začetka do konca von vorne bis hinten
začeti spet od začetka (wieder) von vorn anfangen
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
za začetek zum Anfang/Beginn, (za prvo silo) fürs Nächste, fürs Erste
dati znak za začetek z zvoncem: (etwas) anläuten, einläuten, z žvižgom: (etwas) anpfeifen
z začetkom … mit Beginn des …
z začetkom leta zum Jahresanfang

začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
začeti od neke teze, točke: ausgehen von
začeti od ničle bei Null anfangen
začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
začeti z malega klein anfangen
začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
začeti stavkati in den Streik treten
začeti veljati in Kraft treten
začeti uresničevati ins Werk setzen
začeti z delom Hand ans Werk legen
začeti se bati Angst bekommen
začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
ko se … začne bei …-beginn
(ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten

zaglódati (-am)

A) perf.

1. staccare coi denti; addentare

2. pren. rodere, tormentare, crucciare:
spet ga je zaglodala skrb di nuovo fu assalito da preoccupazioni

B) zaglódati se (-am se) perf. refl. penetrare (rodendo)

zajebávati (-am)

A) imperf. vulg.

1. stuzzicare, prendere in giro, coglionare:
vsi ga zajebavajo zaradi tistega kiksa tutti lo prendono in giro per quel suo buco nell'acqua

2. infastidire; vulg. rompere le palle:
avto me spet zajebava l'auto mi rompe di nuovo le palle

B) zajebávati se (-am se) imperf. refl. vulg.

1. scherzare, prendere in giro

2. (truditi se) faticare

zaonegáviti (-im) perf. pog. combinare:
kaj si spet zaonegavil, da so te kaznovali cos'altro hai combinato da meritare una punizione?

zatrésti (-trésem)

A) perf. scuotere, agitare, scrollare:
zatresti drevo scrollare l'albero
tla je zatresel nov potres il suolo fu scosso da un nuovo sisma, un nuovo sisma fece tremare il suolo
šport. napadalec, očividno razpoložen, je kar trikrat zatresel (nasprotnikovo mrežo) l'attaccante in evidente stato di grazia segnò ben tre volte, fece una tripletta

B) zatrésti se (-trésem se) perf. refl. tremare; tremolare:
spet se je zatresla zemlja la terra ha nuovamente tremato
ko je govoril, se mu je glas včasih zatresel mentre parlava, la sua voce tremò ripetutamente
pog. pren. hlače so se mu zatresle se la fece nei pantaloni

zaživéti (-ím) perf.

1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

zdrav kot dren frazem
(odličnega zdravja) ▸ egészséges, mint a makk, makkegészséges
Po tednu dni od nogometne tekme je bil spet zdrav kot dren. ▸ Egy héttel a futballmeccs után újra egészséges volt, mint a makk.
Sopomenke: zdrav ko dren

zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. venire a mancare, mancare:
zmanjkati komu denarja non aver più soldi
zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
čez noč zmanjkati sparire nella notte
pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante

zopet [ó] nochmals, wieder
| ➞ → spet

zrák (-a) m

1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria

zras|ti (-[t]em) rasti wachsen; (narasti) anwachsen, ansteigen, zunehmen; iz zemlje: schießen; (nastati) entstehen, erstehen; (postati odrasel) erwachsen werden
spet/znova zrasti nachwachsen
figurativno zrasti komu čez glavo (jemandem) über den Kopf wachsen
figurativno zrasti na X-ovem zeljniku auf dem Mist von X gewachsen sein

žuborenje samostalnik
1. (o vodi) ▸ csobogás, locsogásPod nogami sem vseskozi slišal glasno žuborenje vode, a hodil sem po ledu. ▸ A talpam alatt állandóan hallottam a hangos vízcsobogást, de a jégen jártam.

2. (o neizrazitih glasovih) ▸ duruzsolás
Okoli njiju se je spet zaslišalo žuborenje glasov in smeh. ▸ Körülöttük ismét duruzsolás és nevetés hallatszott.

перемолоться
перемелется — муки будет vse se bo spet poravnalo

поехать odriniti, odpotovati;
п. верхом odjahati;
ну-ну, поехала! spet si začela sitnariti!