Franja

faucheuse [fošöz] féminin žanjica; kosilni stroj, kosilnica

faucheuse-batteuse féminin kosilni in mlatilni stroj
faucheuse-lieuse kosilni in vezalni stroj
(figuré) la Faucheuse Smrt

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

fight² [fait] prehodni glagol & prehodni glagol (against, about, for, with, on behalf of)
boriti, vojskovati se; odbijati; braniti (se); priboriti si; premagati; pestiti se, boksati; prepirati se

to fight one's battles over again obnavljati spomine na razburljive dogodke v svoji preteklosti
that cock won't fight to ne bo držalo; tukaj nekaj ni v redu
to fight with one's gloves off ne izbirati sredstev za boj, ne prijemati koga z rokavicami
to fight a lone hand boriti se sam, brez pomoči
to fight for one's own hand boriti se za lastno korist
to fight shy of s.o. izogibati se koga
to fight for dear life boriti se na življenje in smrt
to fight in the last ditch do kraja se boriti
to fight a good fight hrabro se boriti
to fight one's way prebiti se
to fight a question prepirati se za kaj

filare¹

A) v. tr. (pres. filo)

1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas

3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

B) v. intr.

1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati

2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede

3. presti (mačka)

4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

6. šalj. ljubimkati

forca f

1. vile:
far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo

2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)

3. vislice:
condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
governare con la forca vladati s terorjem
passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba

4. geogr. sedlo

Freund, der, (-/e/s, -e) prijatelj; unter Freunden med prijatelji; zum Freund haben biti prijatelj z; Freund und Feind vsi brez izjeme; kein Freund von etwas sein ne ljubiti; Freund Hein Botra Smrt, Matilda

frighten [fráitən] prehodni glagol
(pre)strašiti

to frighten to death na smrt prestrašiti
to be frightened at s.th. bati se česa

Gevatter, der, (-s, -) boter; Gevatter Tod botra smrt

ghermire v. tr. (pres. ghermisco)

1. zgrabiti s kremplji:
l'aquila ghermì la preda orel je zgrabil plen

2. pren. iztrgati, ugrabiti, vzeti:
la morte lo ha ghermito ai suoi cari smrt ga je iztrgala najdražjim

glàdinjī -ā -ē gladni: -a smrt smrt za lakoto

gladovn|i (-a, -o) Hunger- (smrt der Hungertod)

glorieux, euse [-rjö, z] adjectif slaven

glorieux de ponosen na; nečimrn
mort féminin glorieuse slavna smrt
être glorieux de sa richesse biti ponosen na svoje bogastvo, ponašati se s svojim bogastvom
glorieux comme un paon nečimrn kot pav; masculin ošabnež, nadutež; religion izvoljenec

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

gotóv (končan) finished (off), done, complete; (pripravljen) ready, prepared, (jed) dressed; (zanesljiv, siguren) certain, sure

gotóva (konfekcijska) obleka ready-made clothes pl, (cenena) slops pl
gotóva (zanesljiva) smrt certain death
za gotóv denar for cash, for ready money
gotóv (prepričan) sem uspeha I feel sure of success
gotóv sem z delom I have done working
si gotóv? have you finished? ZDA are you thru?
nikoli nisi pravočasno gotóv you are never ready in time
zajtrk je gotóv breakfast is ready

Grab, das, (-es, Gräber) grob; bis ans Grab do groba; ins Grab bringen spraviti v grob; sich im Grabe umdrehen obračati se v grobu; am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen biti z eno nogo v grobu; zu Grabe tragen pokopati; ein frühes Grab prezgodnji grob; ein feuchtes Grab smrt v valovih; verschwiegen wie das Grab molčeč kot grob; etwas mit ins Grab nehmen vzeti s seboj v grob

gracier [grasje] verbe transitif pomilostiti

gracier un condamné (à mort) pomilostiti (na smrt) obsojeno osebo

gravō -āre -āvī -ātum (gravis)

I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –

II. trans.

1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.

2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum

1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.

2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod

1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.

2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad.

grim [grim] pridevnik (grimly prislov)
srdit, hud, krut, neusmiljen, nepopustljiv, strog; čemeren, mračen; ostuden

Mr. Grim smrt
like grim death z vso odločnostjo
grim humour obešenjaški humor

grmad|a ženski spol (-e …) der Scheiterhaufen
smrt na grmadi der Feuertod, der Flammentod
umreti na grmadi den Flammentod sterben

grmáda pile; stake, pyre; figurativno (velika količina) large mass, a great quantity, bulk, lump

grmáda lesa a pile of wood
grmáda za sežig mrličev funeral pile, (funeral) pyre
smrt na grmádi the stake
grmáda za sežig čarovnic zgodovina the stake
obsoditi na smrt na grmádi to condemn to the stake
biti obsojen na grmádo to be sent to the stake
sežgati na grmádi to burn at the stake
biti sežgan, zgoreti na grmádi to be burnt at the stake
umreti na grmádi to die (ali to perish) at the stake