Franja

Zadetki iskanja

  • devil1 [dévl] samostalnik
    vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed

    between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
    devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
    barrister's devil advokatov pomočnik
    the devil a bit niti malo ne
    blue devil otožnost
    devil's bones igralne kocke
    devil's books karte, hudičeve podobice
    what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
    to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
    the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
    zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
    devil's delight pretep, prepir
    to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
    to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
    as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
    the devil's own luck vražja sreča ali smola
    lucky devil srečnik, -nica
    needs must when the devil drives sila kola lomi
    a devil of a go vražja stvar
    the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
    to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
    the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
    vojska, sleng devil's piano strojnica
    to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
    poor devil revež
    printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
    pull devil, pull baker ➞ baker
    to raise the devil razgrajati
    the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
    devil's smiles sončni žarki iz oblakov
    devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
    the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
    talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
    devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi
  • distraibile agg. ki se lahko drugače uporabi:
    forze non distraibili dall'opera in corso delovna sila, ki je ni moč odtegniti z dela, ki je v teku
  • domačín native, aboriginal; indigene; member of a family

    domačíni pl the local people, the locals; (v isti hiši) inmates pl
    domačínska delovna sila native labour
    zaposliti samo domačíne ZDA to indigenize
  • domnev|en [é] (-na, -no) angeblich; storilec ipd.: mutmaßlich, vermeintlich; (privzet) angenommen
    domnevni pravo Putativ-
    (skrajna sila der Putativnotstand, zakonska zveza die Putativehe, dedič der Putativerbe, silobran die Putativnotwehr)
  • droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

    à bon droit po pravici, upravičeno
    à qui de droit upravičencu; pristojnemu
    à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
    à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
    de (plein) droit s polno pravico
    de quel droit s kakšno pravico
    en droit po pravu, pravno
    par droit et raison z vso pravico
    par voie de droit po pravni poti
    tous droits réservés vse pravice pridržane
    droits acquis pridobljene pravice
    droit administratif upravno pravo
    droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
    droit d'asile pravica do azila
    droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
    droit cambial menično pravo
    droit canon(ique) kánonsko pravo
    droit de cité domovinska pravica
    droit civil civilno pravo
    des droits civiques državljanske pravice
    droit commercial trgovinsko pravo
    droit commun obče pravo
    droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
    droit coutumier običajno pravo
    droit criminel, pénal kazensko pravo
    droit domestique, de famille družinsko pravo
    droit d'édition založniško pravo
    droit électoral volilna pravica
    droit d'enregistrement vpisnina
    droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
    droit féodal fevdalno pravo
    droit financier finančno pravo
    droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
    droit foncier zemljiško pravo
    droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
    droit de gage zastavno pravo
    droit des gens, international (public) mednarodno pravo
    droit de grâce pravica do pomilostitve
    droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
    droit de grève pravica do stavke
    droit de la guerre vojno pravo
    droits pluriel de l'homme človekove pravice
    droits pluriel d'inscription vpisnina
    droit de l'instance pravdne pristojbine
    droit maritime pomorsko pravo
    droit minoritaire manjšinjsko pravo
    droit de naturalité pravica do naturalizacije
    droit notariat notarske pristojbine
    droit d'octroi mitnina
    droit ouvrier delovno pravo
    droit de plainte pravica do pritožbe
    droits pluriel de port pristaniške pristojbine
    droit de préavis pravica do odpovedi
    droit privé zasebno pravo
    droit protecteur zaščitna carina
    droit public javno pravo
    droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
    droit de reproduction pravica do ponatisa
    droit romain rimsko pravo
    droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
    droits pluriel successifs podedovane pravice
    droit de timbre kolekovina
    droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
    droits pluriel universitaires študijske pristojbine
    droit de veto pravica veta
    droit de vote glasovalna, volilna pravica
    ayant droit masculin upravičenec
    avant faire droit pred definitivno sodbo
    docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
    faculté féminin de droit pravna fakulteta
    professeur masculin de droit profesor prava
    aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
    avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
    avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
    avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
    conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
    être dans son droit imeti pravico, imeti prav
    être en droit de biti upravičen do, za
    être fondé en droit biti pravnoveljaven
    faire son droit študirati pravo
    faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
    faire droit à une demande ugoditi prošnji
    priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
    revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
    user d'un droit uporabiti pravico
    c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
    cela va de droit to je čisto prav
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico
  • duh2 moški spol (duha …)

    1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
    svetovni duh der Weltgeist
    figurativno brez duha geistlos
    imeti duha Witz haben
    iskra duha der Geistesfunken
    sila duha die Geisteskraft
    svoboda duha die Geistesfreiheit
    urjenje duha die Geistesschulung
    veličina duha die Geistesgröße
    v duhu im Geiste
    v duhu komedije komödienhaft
    ubog na duhu geistesarm
    soroden po duhu geistesverwandt

    2. (način mišljenja) der Sinn
    v duhu tradicije im Sinne der Tradition
    hlapčevski duh der Knechtssinn

    3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
    hiša duhov das Geisterhaus
    izganjanje duhov/duha der Exorzismus
    kraljestvo duhov das Geisterreich
    ladja duhov das Gespensterschiff
    prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
    svet duhov die Geisterwelt
    ura duhov Geisterstunde
    zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
    zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
    vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
    zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
    zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

    4.
    Sveti duh der Heilige Geist

    5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
    |
    zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
    ubog v duhu arm im Geiste
    |
    duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will
  • dviganj|e srednji spol (-a …)

    1. (vzdigovanje) das Heben, das Anheben, samega sebe: das Erheben
    dviganje roke/rok das Handerheben, Handheben
    šport dviganje uteži das Gewichtheben
    šport dviganje na drogu der Klimmzug
    šport tezno dviganje das Drücken
    tehnika die Hubarbeit, Hebungsvorgänge množina
    tehnika za dviganje Hub-
    (cilinder der Hubzylinder, mehanizem das Hubwerk, motor der Hubmotor)
    sila dviganja die Hubkraft

    2. (vzpenjanje) der Aufstieg, das Aufsteigen; letalstvo der Steigflug
    dviganje cen (rast) der Preisanstieg

    3. pomorstvo sidra: das Lichten, die Lichtung

    4. (zviševanje) die Erhöhung (kupne moči der Kaufkraft), -erhöhung (cen Preiserhöhung)

    5. z računa, s hranilne knjižice: das Abheben, das Beheben
  • effectiō -ōnis, f (efficere) izvrševanje: artis Ci., recta effectio Ci. (prevod gr. κατόρϑωσις) pravo delovanje (po načelih stoikov); occ.: materia, quam fingit effectio Ci. ustvarjajoča, tvorna sila.
  • elemental elementaren, osnoven, začeten, primitiven

    escuela elemental osnovna šola
    conocimientos elementales osnovno znanje
    fuerza elemental elementarna sila
  • elementarn|i (-na, -no) Elementar-, Ur- (delec das Elementarteilchen, doživljaj das Elementarerlebnis, sila die Elementargewalt, die Urgewalt, matematika die Elementarmathematik, znak das Elementarzeichen)
    elementarni strah die Urangst
    elementarni magnet fizika der Elementarmagnet
  • empoigne [ɑ̃pwanj] féminin pograbitev, prijetje

    foire féminin d'empoigne kraj ali situacija, kjer vsakdo skuša čim več dobiti ali vzeti zase
    c'est la foire d'empoigne (familier) tu pomaga le sila
    acheter à la foire d'empoigne (familier) ukrasti, zmakniti
  • estrēmo

    A) agg.

    1. zadnji, poslednji:
    l'ora estrema zadnja ura
    esalare l'estremo sospiro umreti, izdihniti
    Estrema unzione relig. sveto olje
    estrema destra, sinistra polit. skrajna desnica, levica

    2. skrajen, krut:
    estremo pericolo huda nevarnost
    estrema necessità skrajna sila
    PREGOVORI: a mali estremi, estremi rimedi preg. skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila

    B) m

    1. konec, vrhunec, višek, skrajnost:
    l'estremo della gioia vrhunec radosti
    essere all'estremo delle proprie forze biti na koncu svojih moči
    essere agli estremi umirati
    lottare fino all'estremo boriti se do zadnjega
    PREGOVORI: ali estremi si toccano preg. skrajnosti se rade zbližujejo

    2. pl. osnovni podatki
  • exsatiō -āre -āvī -ātum

    1. dodobra nasititi: exsatiati cibo vinoque L.

    2. pren. povsem zadovoljiti (zadovoljevati): quorum saevitiam non mors noxiorum exsatiet L., populum Romanum ne morte quidem Scipionis exsatiari L., exsatiata laus Cu.; pesn.: clade exsatiata domus O. sila moritve, multo cruore exsatiate … enses! Sil., tela exsatiare Stat.
  • exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

    I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

    — II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

    — III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

    1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

    2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

    3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
    a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
    b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

    4. adv. obl.
    a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
    b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

    Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.
  • extrême [ɛkstrɛm] adjectif skrajen; pretiran, prenapet; nepopustljiv; brezmeren; ekstremen; nenormalen; masculin skrajna meja ali stopnja; skrajnost, ekstrem; pretiranost; desnica, levica

    l'extrême fin de l'année zadnji dnevi leta
    (religion) extrême-onction féminin poslednje olje
    l'Extrême-Orient masculin Daljni vzhod
    extrême urgence féminin skrajna nujnost, skrajna sila
    moyen masculin extrême skrajno sredstvo
    avoir des opinions extrêmes en politique imeti skrajne nazore v politiki
    être extrême en tout iti v vsem do skrajnosti
    être réduit à l'extrême biti prisiljen v skrajnost
    passer d'un extrême à l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
    pousser, porter quelque chose à son point extrême à l'extrême (pri)tirati kaj do skrajnosti
    les extrêmes se touchent nasprotja se dotikajo, se privlačijo
  • extremo skrajni, zadnji, najbolj oddaljen; čezmeren

    calor extremo dušeča vročina
    la extrema izquierda (politika) skrajna levica
    necesidad extrema skrajna sila
  • exundō -āre -āvī -ātum

    I. intr.

    1. čez bregove stopiti, čez bregove udariti (udarjati), izli(va)ti se, razli(va)ti se, valiti se kam: fons … exundat Plin., per rivos piscina exundat Col., trunco cruor exundat Sen. tr., solum exundans sanguine Sen. ph., quae (tura balsamaque) … vi tempestatum in adversa litora exundant T., ki jih sila neviht splavlja na … (o plamenu) = kvišku valiti se: flammarum exundat torrens Sil. exundant diviso vertice flammae Stat.; (o človeški duši) = kvišku kipeti: spiritus (morientis) exundans Sil.

    2. pren. „prekipevati“ = v obilju se kazati, v obilju se pojaviti (pojavljati), (pre)obilen biti: exundat furor Sen. po ë t., eo detracto, quod exundet Sen. ph., largus et exundans ingenii fons Iuv., ex multa eruditione … exundat … eloquentia T. prekipeva.

    — II. (redko) trans. izlivati, kvišku valiti iz česa: exundat fumum piceus caligine vertex Sil. Od tod adv. komp. exundantius (iz pt. pr.) preobilno: Eccl.
  • fātum -ī, n (fārī)

    1. izrek: Prisc.; occ. božanski (božji) izrek, prerokba: Iust., Aus., Vop., fata Sibyllina Ci., non haec a me tamquam fata … canebantur? Ci., fata, quae Veientes scripta haberent Ci., oblitus fatorum V., fata implere L., fatis, omnibus oraculisque L., asse quoque in fatis reminiscitur adfore tempus O., fata deûm, credidimus fatis Lucan.

    2. meton. usoda: fatum id appello, quod Graeci εἱμαρμένην Ci., si fato omnia fiunt Ci., hoc fato natus est Milo Ci., fatum acerbum, triste H., grave O., inevitabile Cu., fato rerum prudentia maior V., quonam fato incidisset L., se fati dixit iniqui O. imenoval se je nesrečnika; pesn. pogosto pl. z edninskim pomenom: sic me mea fata trahebant O., sic erat in fatis O. tako je bilo zapisano v knjigi usode, fatum ali fata kot božja moč (sila): quo fata trahunt, sequamur V., insuperabile fata iubent (vetant, non sinunt) O. Pogosto alicui (ali alicuius Hyg.) fatum est z inf. = usojeno je komu: si fatum tibi est ex hoc morbo convalescere Ci., sestertium esse, cui fatum foret urbis potiri S.; v pl.: sunt et mea contra fata mihi ferro … exscindere gentem V.; fatum est z ACI: Hyg., quodsi fatum fuit … exercitum populi Romani … interire Ci.; s finalnim stavkom: in fatum civitatis fuit, ut ille … conaretur Ci., fuit hoc sive meum sive rei publicae fatum, ut in me unum omnis illa inclinatio … incumberet Ci., si fata fuissent, ut caderem V.; esse in fatis, ut … Iudaeā profecti rerum potirentur Suet.

    3. occ.
    a) božji sklep, božja volja: huic fato divûm proles virilis nulla fuit V., sic fata Iovis poscunt V., vincunt fata Iovis Val. Fl.; pooseb. Fāta -ōrum = Parke, boginje usode, sojenice: Fatorum nulli revolubile carmen Pr., Fata serunt animas Stat.
    b) usoda, evfem. = smrt: eius oratio omen fati videbatur Ci. slutnja smrti, maturius exstingui quam fato suo Ci. pred koncem življenja, ki ga je določila usoda, fata proferre V. odložiti smrt, podaljšati življenje, fatum trahere (zadrževati) Val. Fl., nec longum pueri fatum laetabere O., ad fata novissima O. prav do smrti, post fata Q. po smrti, fato cedere L. ali concedere Plin. iun. ali in fatum concedere Icti. umakniti se usodi = umreti, fato fungi Val. Max., Q. ali suo fato fungi O. ali fato perfungi L., T. (svojo) usodo dopolniti = umreti, finem vitae sponte (= s samomorom) an fato (z naravno smrtjo) impleverit T., fato obire T. ali perire Iust. umreti naravne smrti, non fato, sed parricidio Iust.; meton. truplo ali njegov pepel: an poteris siccis mea fata reponere (pokopati) ocellis … ? Pr.
    c) nezgoda, nesreča, poguba, pogibel, zator: Val. Fl., Iuv., Suet., quibus ego confido impendere fatum aliquod Ci., fatum extremum rei publicae Ci., ille vitam suam ad rei publicae fatum reservavit Ci., urbem ex faucibus fati eripere Ci., fata celerrima V., si sine me fatis erepta fuisses O. (o povodnji), quid vos in fata parentis ruitis? O., Troiana fata O., impia fata Sen. tr.; meton. pogubonosna oseba, kdor pogublja: duo illa rei publicae paene fata (sc. Sabinius et Piso) Ci.
  • generatriz (množina: -ces)

    fuerza generatriz tvorna sila
  • gibálen motive

    gibálna sila motive power, motive force