Franja

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

pāscō -ere, pāvī, pāstum (incoh.; indoev. kor. *pā- hraniti, rediti, pasti; prim. skr. pitú- hrana, jed, gr. πατέομαι, πάσσασϑαι jesti, ἄπαστος brez jedi in pijače, sl. pasem, pastir, pitam, hr. pásti, got. fōdjan = stvnem. fuottan = nem. futtern hraniti, stvnem. fuotar = nem. Futter = ang. food hrana, lat. pānis, pābulum (iz *pā-dhlom), pābulor, pāstor, pāstiō, pāstōrālis, pāstus idr.)

I. „pasti (pasem)“, in sicer

1. (živino) pasti: Varr. idr., sues Ci., greges armentaque O., pingues (prolept.) oves V., pecora pastum (na pašo) propellere L.; occ. rediti živino: Col. idr., bene, male p. Ci., perduelles … vestros campos pascunt Macr. Ci., pasejo živino po vaših njivah, pascendi causā Ci. zaradi živinoreje.

2. (na)krmiti, (na)hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Col., Iuv., Petr., Sen. ph. idr., iumenta satis C., equos V., plures calones atque caballi pascendi H., nos olusculis soles pascere Ci. ep. pitati, fundus pascit erum H. redi svojega gospodarja, quos dives Anagnia pascit V., aliquos rapinis et incendiis et omnibus exitiis publicis p. Ci. vzdrževati, preživljati (koga s čim).

3. metaf.
a) rediti, gojiti, pustiti (puščati) rasti: Plin. idr., convexa polus dum sidera pascet V. (ker so starodavniki mislili, da zvezde redi vodena para), ignes V. ali flammas O. netiti; med.: flamma pascitur V. raste, ignis pascitur per viscera O. žre dalje, se širi, se razširja; p. barbam H. ali crinem V. pusti, da raste(jo), neostriženo (neostrižene) nositi, spes inanes V. ali amorem O. gojiti, ieiunia O. (po)tešiti, (po)miriti, ager pascit filicem H. rodi, p. iugera agri Mart. obdelovati, quos paverat … publicus peculatus L. ki jim je mošnje napolnila kraja, ki jih je obogatila kraja, nummos alienos p. H. pitati (polniti) mošnjičke drugih ljudi (z oderuškimi obrestmi).
b) (na)pasti (se ali si), razveseliti (razveseljevati), naslajati (se ali si): eius cruciatu oculos Ci. oči pasti ob mukah, oculos animumque aliquā re p. Ci., animum picturā inani V. —

II. pesn.

1. = dēpāscere popasti: asperrima (sc. collium) V. vestros campos placide (prav mirno) p. Carmen vetus ap. L.

2. = pāscor pasti se: saltibus in vacuis pascunt (sc. boves) V.

3. metaf. (po)jesti, (po)žreti, použi(va)ti, zauži(va)ti: lente revocatas ruminat herbas atque iterum pasto pascitur ante cibo O. — Od tod med. pāscor, pāscī, pāstus sum

1. pasti se, žreti: Pl., Varr. idr., longum per vallum pascitur agmen V., exire pastum cum tenero grege Ph. ali mula pastum missa H. na pašo, capellae pascentes V., cum pulli non pascerentur Ci. niso hoteli jesti; prim.: non pascentibus in auspicando pullis Suet.; pesn. z acc.: Plin., coluber mala gramina pastus V. ki se hrani s strupenimi zelmi, pascuntur silvas V. se pasejo (mulijo) po gozdovih.

2. hraniti (prehranjevati) se, preživljati se s čim, živeti od česa; z abl.: gramine O., boves pascuntur frondibus V.; metaf.: qui maledicio pascuntur Ci. ki živijo od hudodelstva.

3. metaf. pasti se kje, po čem = veseliti se česa, nad čim, razveseljevati se česa, nad čim, naslajati se nad čim, uživati ob čem: pascere nostro dolore O., qui seditione pascuntur Ci., pasci bibliothecā Fausti Ci., his ego rebus pascor Ci.

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pellicula -ae, f (demin. k pellis) kožica: caprina Plin., stravit pelliculis haedinis lectulos Ci. s kozin(ic)ami; occ. (o človeški koži)

1. šalj.: pelliculam curare H. (sicer cutem curare H.) skrbeti za svojo kožo, privoščiti si kaj, te memento nunc in pelliculā tenere tuā Mart. „ostani v svoji koži“, „ostani pri svojem kopitu“ = drži se svojega stanu, non contineri ali se continere intra pelliculam suam Porph. „ne osta(ja)ti pri svojem kopitu (v svoji koži)“ = ne držati se svojega stanu, pelliculam veterem retines Pers. držiš se starih šeg.

2. kožica na moškem spolovilu, prepucij: Iudaei, qui sine pelliculā sunt Iuv., pelliculam recīdere Porph.

3. meton. = scortum: in Atellanis licet animadvertere rusticos dicere se adduxisse pro scorto pelliculam Fragmentum ap. Varr.

per-egrē in per-egrī (per in loc. subst. ager) zunaj, in sicer

1. zunaj mesta, v tujini, na tujem, v inozemstvu: domi … peregri Naev. fr., peregri et domi, peregre domique Pl., peregre esse Pl., domi aut peregre Ter., peregre habitare L., peregre depugnavit Ci.; pren.: animus est peregre H.; tudi: in peregrē: Vulg.

2. na tuje, v tujino, v inozemstvo, z doma, iz dežele: proficisci Pl., Suet., rusve peregreve exeo H., p. abire Tit. fr., Plin.

3. iz tujine, iz inozemstva, od zunaj: advenire Pl., redire Ter., nuntiare L., alios peregre Romam accitos L., una a foro, altera a peregre Vitr.

per-fidus 3, adv. -ē (per in fides)

1. nezvest, verolomen, nepošten, zahrbten, perfiden: V., Sil., Amm. idr., aliud agentes, aliud simulantes perfidi sunt Ci., perfidos amicos ulcisci nihil credendo Ci., mulier, hostes, sacramentum H., verba O., nex Sen. tr. izvirajoč iz nezvestobe, perfide Pr. ti porednež, ti poniglavec; enalaga: perfida arma Iubae O. nezvestega Jube; acc. n. adv.: perfidum ridens H.

2. metaf. nezanesljiv, nevaren: via Pr., tellus Lucan., flumen Fl., vappa Mart. le na pogled dobro, a sicer slabo vino.

Perilla -ae, f Períla, izmišljeno ime ženske, sicer imenovane Metéla (Metella): O., eadem igitur opera accusent C. Catul[l]um, quod Lesbiam pro Clodia nominarit, et Ticidam similiter, quod quae Metella erat Perillam scripserit Ap.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

pijanec samostalnik
(alkoholik) ▸ részeges, iszákosVeljal je sicer za odličnega igralca, a bil je tudi brezupen pijanec. ▸ Ugyan kiváló színésznek számított, de egyúttal kilátástalan részeges volt.
Pijanec se je primajal iz gostilne, padel in začel bruhati. ▸ A részeges kitántorgott a kocsmából, elesett, és elkezdett hányni.

pleksi samostalnik
tudi v pridevniški rabi, neformalno (umetna snov) ▸ plexi
Še niže je polica, prav na tleh pa dve odprti škatli, izdelani iz pleksija. ▸ Még lejjebb a polc, a padlón pedig két nyitott, plexiből készült skatulya található.
Sicer pa obiski pod nadzorom potekajo v objektu za obiske, za pleksi pregrado. ▸ Egyébként a felügyelt látogatások a látogatóépületben egy plexi elválasztófal mögött zajlanak.
Sopomenke: pleksi steklo

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.

pokopališče samostalnik
1. (prostor za pokop) ▸ temető, sírkert Pokopališče sicer redno čistijo in urejajo, posebej pa ga ne nadzirajo. ▸ A temetőt ugyan rendszeresen tisztítják és rendezik, de nem látnak el benne külön felügyeletet.
Povezane iztočnice: judovsko pokopališče, židovsko pokopališče, vojaško pokopališče, žarno pokopališče

2. (odlagališče vozil) ▸ temetőMojster na svojem pokopališču starih avtomobilov ni našel rabljenega žarometa. ▸ A mester nem talált használt fényszórót az autótemetőben.Spotoma smo si ogledali še pokopališče letal, kamor so letalske družbe po upadu letalskega prometa spravile odvečna letala. ▸ Útközben meglátogattuk a repülőgép-temetőt is, ahová a légitársaságok a légiforgalom visszaesése után a feleslegessé vált gépeiket helyezték el.

3. (o odvečnosti ali zastarelosti) ▸ temető
Iz središča intelektualnih idej se je univerza spremenila v pokopališče idej. ▸ A szellemi eszmék központjából az egyetem az eszmék temetőjévé vált.
Avtomobilska industrija pozna kar nekaj modelov avtomobilov, ki so namesto bleščečega uspeha na trgu doživeli bridek konec na pokopališču zgodovine. ▸ Az autóipar számos olyan autómodellről tud, amelyek ahelyett, hogy fényes sikert arattak volna a piacon, szomorú véget értek a történelem temetőjében.
Oprostite, gospod predsednik, ampak vaša vlada je že od leta 92 naprej kot pokopališče ministrov. ▸ Elnézést, elnök úr, de az ön kormánya már '92 óta a miniszterek temetője.

pomanjkljívost défectuosité ženski spol , défaut moški spol , tare ženski spol , insuffisance ženski spol , imperfection ženski spol ; vice moški spol

v sicer lepi sliki je majhna pomanjkljivost il y a une ombre au tableau

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postis -is, m (morda iz *por [prim. indoev. *pr̥- naprej, spredaj ter porticus in per] + *st-i [iz kor. staH- stati] = (ne)kaj molečega, štrlečega; prim. gr. παστάς = *παρστάς [poleg παραστάς] podboj, steber, sl. prst)

1. vratni podboj: Veianius armis Herculis ad postem fixis latet abditus agro H., rapta de dextro posti (sicer abl. poste) repagula O., et clipeum efferri iussit … Neptuni sacro Danais de poste refixum V., caput in curiae poste figere Ci. ep., postem tenere Ci., Val. Max. držati podboj (pri posvetitvi kakega poslopja je posvečevalec prijel in držal podboj), tenens postem precationem peragit L.

2. pl. meton. vrata, duri: H., V., Sen. tr., Lucan., Val. Fl. idr., postes pulsat O., viduarum postes et orborum limina deterere Amm.; pesn. metaf.: postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn. fr., non, ut si solvas „postquam Discordia taetra belli ferratos postis portasque refregit“ H., videtur cernere res animus sublatis postibus (= oči) Lucr.

3. vsaka štrlina, steber: Vitr.

Opomba: Abl. posti nam. poste: O.

pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

3. occ. kot jur. t.t.
a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.

poznán known, noted (po for)

poznán z acquainted with (someone); (znamenit) famous
dobro poznán well-known
poznán pod imenom known as...
sicer (drugače) poznán pod imenom... alias...; also known as (krajšava: aka)