Franja

ébrouer [ebrue] verbe transitif lupiti (orehe); izplako vati (v barvarstvu)

s'ébrouer prhati (o konju); otresati se, stresati s sebe (sneg, prah, vodo); razgiba(va)ti se

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

effundō, starejše ecfundō, -ere -fūdī -fūsum

I.

1. izli(va)ti: hoc vinum cito in barathrum effundere Pl., fons bitumen effundit Cu. iz potoka teče, effundere sanguinem Ci., Cu., Aug. preli(va)ti, lacrimas Lucr., Cu., solze točiti, od tod: procella nivem, imbrem effundit Cu.; occ. (o sipkih stvareh) izsuti, izsipati: Petr., Icti., anulos L. iztresati, nummorum saccos H. (iz)prazniti, autumnus effundit fruges H. obrodi obilen sad, prim.: segetes effundunt fruges Ci., haec aetas hanc copiam effudit Ci., terra in herbas effunditur Plin.; med. izli(va)ti se, razli(va)ti se, uli(va)ti se: grando effusa V., imber effusus V., effusus nimbus L., effusa tempestas V., procella Cu., aquae effusae V. deroče vode, Tiberis super ripas effusus L., mare numquam effunditur Ci. se nikdar ne izlije (v druga vodovja), telorum vis effusa est in eos L. obilna kopja so padala, so se usula; se in oceanum effundere Plin.

2. pren.
a) (o ljudski množici): poslati, gnati iz … ; med. in refl. valiti se, vrveti, planiti, zagnati se, hiteti, kreniti iz … : effundere auxilium castris (abl.) V., currus in hostes Cu. spustiti, omnem equitatum certaminis studium effundit L. žene v boj, impetum in hostem effundere L. vreči, zagnati se na … , Teucros effundat in aequum V. naj žene v ravnino; refl. in med.: omnis sese multitudo effudit C., volgum effusum oppido caedere S., quadrigae faucibus se effundunt V., effusi carcere currus V., equitatus noster se ex castris effundit C., obviam effundi L. nasproti hiteti, laevum cornu in fugam effusum Cu., in Graeciam se effundere, in agros se effundere C. preplaviti Grčijo, polja, late effusum incendium L. ki se razširja daleč naokrog, caliginem effuderant montes Cu. so bile razširile, tibia effundit carmina O. razširja, vox in coronam effunditur Ci. se razlega do množice.
b) (srce, strasti) izsuti (izsipati), razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, povedati, (jezo) stresti, (jezo) ohladiti: effudi vobis omnia, quae sentiebam Ci., effudit omnia, quae tacuerat Ci., procellam eloquentiae effundere Q., furorem suum in eum effundere Ci., iram in hostium capita effundere Ci., in Maronitos iram L., odium in eum L.

3. izpustiti (izpuščati), spustiti (spuščati), iz rok spustiti: effundere sinum togae L., manibus habenas, od tod tudi irarum habenas V. jezo razuzdati; occ.: effundere animam V. ali vitam O. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, extremum spiritum Ci., Cu. izdihniti, refl. in med. spustiti (spuščati) se v kaj, vda(ja)ti se čemu. Kje?: effundere se in libidine, effundere se in largitione Ci., effusi lacrimis V. v solzah potopljeni; pogosteje kam?, poseb. v pt. pf.: qui se in aliqua (libidine) effuderit Ci., effusi in venerem L. pohotnosti vdani, effusi in tantam licentiam socordiamque L., effusus ad luxuriam L., effusus in vinum Cu., se in omnes libidines effudit T., effusus in amorem Cu., T. brezmejno vdan, effusus in vota, in adulationem T., effusus in questus T., effusus in lacrimas T., in cachinnos Suet.

II.

1. vreči, metati, lučati, prožiti: tela effundere V., equus equitem effundit super caput L. vrže prek sebe, per caput Cu., posito magis rege quam effuso Cu. ga je rahlo položil, ne vrgel, od tod effusus eques V. ki ga je konj vrgel s sebe, iuvenem effundit harenā V. ga vrže ob tla, Murranum effundit solo V., pronum sterne solo portisque effunde sub altis V. vrzi ga.

2. pren.
a) (besede, tožbe) izustiti, (iz)govoriti, tožiti: haec effundit pectore dicta V., talīs effundit pectore voces V., tales in aëra questus effundere O. tožiti, jadikovati.
b) (denar, moči, delo) porabiti, potrošiti, tratiti, potratiti, zapraviti (zapravljati): Plin., Sen. ph., Iust., ne effundat patrimonium Ci., pecunia publica effusa est Ci., sua bona effundere Ci., sumptus effusi cum probro Ci., effundere aerarium Ci. denar iz državne blagajne, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., collectam gratiam florentissimi hominis effundere Ci., vires in ventum effundere V. (o rokoborcu, ki maha v zrak), quantumcumque virium habebat, primo impetu effudit L. je porabil, effusus labor V. prazno, zastonjsko delo, effundere supremum auxilium L., verba O., opes Plin., curam sui, verecundiam Sen. ph., reditus publicos in dies festos Iust. — Adj. pt. pf. effūsus 3, adv. -ē,

I.

1. razlit, od tod daleč razširjen, razprostranjen, prostran, širok: effusum iacet sine sensu corpus onustum Lucr. prostrano, razprostrto, mare late effusum H. daleč se razlivajoče, prostrano, effusissimus maris Hadriatici sinus Vell., margo conchae foris effusus Plin., loca effusa T. širne planjave, effusa membra Stat. široki, polni, agrum effuse vastare L. daleč naokoli.

2. occ. (o četah) razkropljen, nereden, brez reda: effuso exercitu praedari S., effusos hostes invadere S., effuso agmine L.; subst. effusi L. razkropljeni vojaki; equites effuse euntes S. ne v vrsti, v neredu, effuse fugere L., effusius praedari L.; enalaga: effusa fuga, caedes L. divji beg, strašen poraz.

3. (iz rok) spuščen: effusis habenis L. s popuščeno brzdo, skokoma, v diru, quam posset effusissimis habenis L. v kar največjem diru; enalaga: effuso cursu L. (prvotno o jezdecih, pozneje tudi o pešcih); pesn.: effusae comae O. razpleteni lasje; z grškim acc.: crinīs effusa sacerdos V. z razpletenimi lasmi, nymphae caesariem effusae per candida colla V. z lasmi, valovito spuščajočimi se po tilniku.

— II. zapravljiv, potraten, razsipen: quis in largitione effusior? Ci., large effuseque donare, effuse vivere Ci., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q.; z abl. (v čem): munificentiā effusissimus Vell.; pren.: (o abstr.) brez mere, nezmeren, razuzdan: sumptus Ci., effusus ambitus N. brezmejno službolovstvo, effusi honores N. pretirane, effusa laetitia L., effusā licentiā affectus Cu., cultus in verbis effusior Q., effusus cursus Plin. iun., effusissimus amplexus, effusissimae laudationes Petr., effusissimum studium Suet. najstrastnejša vnema, effuse animus exsultat Ci., effuse amare Plin. iun., laetitiā effusius flere Cu., effusius favere T., adfluxere … effusius T. obilno, excipere effusius Suet. s precejšnjo pohvalo, effusissime flere Sen. ph., diligere effusissime Plin. iun.

effūsiō -ōnis, f (effundere)

1. izliv(anje): aquae Ci., se … tutantur atramenti effusione saepiae Ci. s tem da izlivajo (izpuščajo) iz sebe črno tekočino.

2. prelivanje: Aug., Hier.

3. pren.:
a) vrvenje, prehajanje: effusiones hominum ex oppidis Ci.
b) razposajenost, prešernost, razuzdanost: Aug., effusio animi in laetitiā Ci.
c) zapravljanje, potrata, razsipanje: Aug., pecuniarum effusiones Ci., liberalitatem effusio imitatur Ci., effusio bestiis circum complendi L. potrata, da se napolni … cirkus.

embelesar očarati, navdušiti

embelesarse ves navdušen biti, ves iz sebe biti

embriagar [g/gu] opijaniti; omamiti; očarati, navdušiti, prevzeti

embriagarse opijaniti se
embriagarse de júbilo ves iz sebe biti od veselja

empacar [c/qu] zamotati, zapakirati, zaviti (v)

empacarse ves iz sebe biti

engendrer [ɑ̃žɑ̃dre] verbe transitif zaploditi; figuré roditi; povzročiti, ustvariti

il n'engendre pas la mélancolie (familier) on je vesele narave, ustvarja dobro voljo okrog sebe

entourage [ɑ̃turaž] masculin okolica, okolje, miljé; družba; soseščina

s'entendre bien avec tout son entourage razumeti se z vsemi ljudmi okoli sebe

entourer [ɑ̃ture] verbe transitif obkrožati, obda(ja)ti, biti okrog (quelqu'un koga); figuré obsuti (de z); pomagati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un za koga)

s'entourer obda(ja)ti se (de z), zbirati (osebe) okoli sebe; zaviti se (dans v)
entourer de ses bras objeti
entourer quelqu'un de soins negovati koga
entourer d'une clôture obdati s plotom
s'entourer de mystère biti zavit v skrivnost
s'entourer de précautions zateči se k (obsežnim) previdnostnim ukrepom

environner [-rɔne] verbe transitif obkrožati, obda(ja)ti; militaire obkoliti

s'environner zbrati okrog sebe (de disciples učence); obdati se (de z)
les soldats ont environné la ville vojaki so obkolili mesto
être environné d'amis imeti okrog sebe prijatelje

erregt razburjen (vor od); Elektrizität vzbujen; erregt vor Zorn, Empörung: ves iz sebe od jeze/ogorčenja; Tierkunde , Medizin vzdražen, vzburjen

Erysichthōn -onis, acc. -ona, m (Ἐρυσίχϑων, „ki zemljo razkopava“, ὅτι τὴν χϑόνα ἐρύει) Erisihton, tesalski knez; ker je v svetem gaju boginje Cerere dal posekati drevesa, ga je boginja kaznovala z neutešljivo lakoto, tako da je naposled sam sebe požrl: O.

estime [ɛstim] féminin čislanje, spoštovanje; ocenitev vrednosti

estime de soi-même spoštovanje samega sebe, ponos
succès masculin d'estime uspeh pri kritiki, ne pa pri občinstvu
avoir de l'estime pour quelqu'un imeti spoštovanje do koga
être en estime biti zelo čislan
évaluer quelque chose à l'estime o-, preceniti kaj
inspirer de l'estime navdati s spoštovanjem

étranglé, e [etrɑ̃gle] adjectif (zelo, pre-)ozek, stisnjen; pridušèn (glas)

chemin masculin étranglé ozka pot, tesen
être étranglé par l'émotion nobene besede ne spraviti iz sebe od razburjenja
être étranglé par la soif umirati od žeje

étudier [etüdje] verbe transitif preučevati, študirati; naštudirati (vlogo); opazovati, razisko-vati

il a étudié dans une université américaine študiral je na neki amerikanski univerzi
étudier les échecs, l'anglais, le tennis, le piano študirati, učiti se šaha, angleščine, tenis, klavir
étudier le terrain raziskovati zemljišče, figuré, familier sondirati teren
s'étudier preučevati se (samega sebe, drug drugega); prizadevati se (à za)
il s'étudie à satisfaire tout le monde prizadeva se, da bi zadovoljil vse
cette actrice s'étudie trop, elle manque de naturel ta igralka preveč samovšečno študira samo sebe, ni naravna

exanimis -e in (redkeje) exanimus 3 (iz exanimāre)

1. (le v obl. exanimis -e) zasopel, zasopljen, brez sape: exanimis cursu V., exanimes trepidare H.; occ. osupel, prepaden, zastrašen: nec exanimis possunt retinere magistri V., audiit exanimis V., metu H. od strahu iz sebe.

2. (v obeh obl.) brez duše, brez življenja, mrtev: corpus exanimum Lucr., nos iuvenem exanimum … comitamur honore V., exanimis et Martis sorte peremptis V., domūs corporibus exanimis complebantur L., exanimos … in amnem Rhenum proiciunt T., decidit exanimis vitamque reliquit in astris V., sternitur exanimisque procumbit humi bos V., ut exanimem labentem ex equo Scipionem vidit L., nullus in exanimi corpore sanguis erat O., exanimis … aliquandiu iacuit Suet.; pesn.: exanimis hiems Stat. = sine vento, tiha, exanimes favillae Stat. ugasla žerjavica. — Od tod subst. exanima -ōrum, n nežive stvari: Lact.

exanimō -āre -āvī -ātum (ex in anima)

I.

1. sapo vzeti, le v pass. exanimari zadihati se, zasopsti se, brez sape biti: fore ut … cursu milites exanimarentur C.; poseb. v pt. pf. = zasopen, zasopljen, upehan, brez sape: exanimatus currit Pl., milites cursu exanimati C., Troïa Achilles exanimata sequens agmina V.

2. pren. (o)mamiti, osupniti, zmesti, zbegati, presenetiti (presenečati), onesvestiti: exanimor, feror, differor … Pl., oratio haec me miseram exanimavit metu Ter., te metus exanimat Ci., mortis metus ceteros exanimat Cu., me exanimant … hae voces Milonis Ci., metu exanimari Ci. od strahu iz sebe biti, Milo nulla conscientia exanimatus Ci., exanimata uxor Ci. vsa omamljena od strahu, Decius … torpidos somno insuper pavore exanimat L., avidos vicinum funus ut aegros exanimat H., (poëtam) exanimat lentus spectator H. (pesnika) potre.

— II.

1. met. življenje vzeti komu, usmrtiti koga, v pass. tudi = umreti, v pt. pf. = mrtev: telum, quod saepe nocentes praeterit exanimatque indignos Lucr., multos exanimavit rigor insolitus nivis Cu., taxo se exanimavit C. se je zastrupil, cum exanimarentur prius, quam victos se faterentur Ci., exanimatus concidit C., confestim exanimatus est N., verberibus exanimatum corpus Hirt., multo sanguine effuso exanimati Cu.; intr. (o živalih) crkniti, poginiti: Iul. Val.

2. pren.
a) moriti, mučiti: cur me querellis exanimas tuis? H.
b) (o)slabiti: faex vini exanimatur Plin. se razdiši.

— III. izdahniti, izčebljati: nolo verba exiliter (s slabim dihom) exanimata exire Ci.

exceder prestopiti, presegati

exceder el peso preseči težo
exceder a toda ponderación ne se dati popisati
excederse predaleč iti
no excederse de lo corriente ne se dvigniti nad povprečje
excederse a sí mismo samega sebe prekositi

exclaim [ikskléim] neprehodni glagol & prehodni glagol
vzklikniti, zakričati

to exclaim at biti ves iz sebe nad
to exclaim against glasno protestirati, robantiti