Franja

Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)

1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.

2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki.

arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)

1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.

2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.

3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.

Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr.

Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.

Archemorus -ī, m (Ἀρχέμορος) Arhemor, s pravim imenom Ofelt (Opheltēs), sin nemejskega kralja Likurga; usmrtil ga je zmaj, ker ga je pestunja Hizipila pustila samega, ko je hotela „sedmerici“, ki je šla nad Tebe, pokazati vrelec. Sedmerica mu je dala ime Ἀρχέμορος, „prednik v usodi“, ter njemu na čast ustanovila nemejske igre: Tert., Aus.; to ime je dobil tudi vrelec ali reka Largija (Largia), ki jo je Hizipila pokazala sedmerici: Stat.

Arestoridēs -ae, m (Ἀρεστορίδης , patronim iz Ἀρέστορως) Arestorid, Arestorjev sin (Argus): O.

Argentīnus -ī, m(argentum) Argentin, rim. bog srebrnega denarja, Ajskulanov sin (prim. Aesculanus): Aug.

Argus -ī, m (Ἄργος) Arg,

1. stooki velikan, ki je stražil v kravo spremenjeno Io, dokler ga ni Merkur na Jupitrov ukaz uspaval in usmrtil; njegovih sto oči je Junona namestila v pavov rep: Ci., V., O. idr.—Soobl. Argō: Hier.

2. graditelj ladje Argo: Hyg., Val. Fl.

3. Jupitrov in Niobin sin: Hyg.

4. Evandrov gostinski prijatelj: V.

Ariarāthēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀρια-ράϑης) Ariarat, ime šestih kapadoških kraljev,

1. Ar. II., sodobnik Aleksandra Vel.; l.322 ga je porazil in usmrtil Perdika: Iust.

2. Ar. V., kralj od l.220 do 163, s svojim tastom, sirskim kraljem Antiohom III., se je bojeval zoper Rimljane, pozneje pa kot rim. zaveznik zoper mak. kralja Perzeja: L.

3. Ar. VI., sin prejšnjega, bežal je pred svojim polbratom Holofernom v Rim, potem pa je senat razdelil Kapadokijo med oba; umrl je l.130: L., Iust.

4. neki drug Ar., sin kapadoškega kralja Ariobarzana II., brat Ariobarzana III., l. 45 je odšel v Rim k Cezarju, da bi od njega dobil kako deželo; pozneje je kraljeval v Kapadokiji, vendar ga je Mark Antonij izgnal: Ci. ep., Auct. b. Alx.

Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.

Aristaeus -ī, m (Ἀρισταῖος) Aristaj, Apolonov in Kirenin sin, blagohotni gr. polbog, zaščitnik poljedelstva in čred, izumitelj čebelarstva, vinogradništva in oljarstva: Ci., V., O.

Aristīdēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Ἀριστείδης) Aristid,

1. po pravičnosti znan Atenec, Lizimahov sin, Temistoklov sodobnik in nasprotnik (l.480): Ci., N., O.

2. Aristid iz Mileta, iz zadnjega ali predzadnjega st. pr. Kr.; v obliki (današnjih) novel je napisal pohujšljive „Miletske zgodbe“ (Μιλησιακά , fabulae Milesiae), ki jih je polatinil Lucij Kornelij Sizena: O.

3. kipar, Poliklejev učenec: Plin.

4. tebanski slikar: Plin.

Aristobūlus (Aristobūlos) -ī, m (Ἀριστόβουλος) Aristobul,

1. sin judovskega kralja Aleksandra Janaja: Fl.

2. neki slikar: Plin.

Aristonīcus -ī, m (Ἀριστόνικος) Aristonik,

1. tiran v Metimni na Lesbu: Cu.

2. nezakonski sin pergamskega kralja Evmena II.; skušal si je prisvojiti pergamsko državo, ko jo je bil njegov polbrat Atal (Attalus) l.133 zapustil Rimljanom; l.129 je bil v Rimu obglavljen: Ci., S. fr. idr.

Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.

Arrhidaeus, Arridaeus, Āridaeus -ī, m (Ἀῤῥιδαῖος) Aridaj, nezakonski sin Filipa II. in plesalke Filine (Φιλίννη) iz Larise, po smrti Aleksandra Vel. je postal, dasi bebec, mak. kralj, in se poročil z Evridiko; l.317 je bil usmrčen po Olimpijadini zaroti: Cu., Sen. ph., Iust.

arroz (množina: -ces) moški spol riž

arroz sin cáscara olupljen riž
arroz con leche mlečen riž
arroz a la marinera ribja jed z rižem
polvos de arroz m pl rižev puder

Ārrūns, slabše Ārūns, -untis, m (etr.) Arunt, predimek posmrtnikov in sploh mlajših sinov (zlasti pri Tarkvinijih); predimek starejših sinov je bil Lars ali Lar.

1. brat Tarkvinija Priska: L.

2. mlajši sin Tarkvinija Ošabnega: Ci., L.

3. Porzenov sin: L.

4. junak v Enejevi vojski: V.

5. etruščanski vedeževalec: Lucan.

Artavasdēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρταβάζης) Artavazd(es),

1. sin Tigrana I., kralj Velike Armenije ob bitki pri Akciju; Kleopatra ga je l.30 kot ujetnika usmrtila v Aleksandriji: Ci. ep., Vell., T.

2. njegov sin, tudi z imenom Artaxiās, sovražnik Rimljanov: Vell., T.

Artaxerxēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταξέρξης) Artakserks(es), ime treh perz. kraljev,

1. Art. Macrohīr (μακρόχειρ dolgorok, daljnosežen, na daleč gospodujoč) ali (lat.) Longimănus Artakserks Makrohir ali Longiman (Dolgoroki), sin Kserksa I., vladal je od l.465 do 425: Ci. ep., N., Hier.

2. Art. Mnēmōn (μνήμων z dobrim spominom) Artakserks Mnemon, sin Dareja II., kralj od l.405do 362: N., Iust.

3. Art. Ochus Artakserks Oh(us), sin Artakserksa Mnemona, vladal od l.362 do339: Iust.

Ascalaphus -ī, m (gr. ἀσκάλαφος sova) Askalaf,

1. Aherontov in Orfnin sin, ki je pričal zoper Prozerpino; zato ga je Cerera spremenila v nočno ptico: O.

2. Marsov sin, Helenin snubec: Hyg.