Franja

obrobj|e [ó] srednji spol (-a …) der Randbereich, das Randgebiet, Randgebiete množina, die Randzone, der Randbezirk; die Peripherie; (rob) die Umrandung
obrobje mesta/mesto obrobje der Stadtrand; die Stadtrandzone
naselje na obrobju mesta die Stadtrandsiedlung
na obrobju hiša, stanovanje: in Randlage
figurativno človek, dogodek: am Rand

obroblja|ti (-m) obrobiti ➞ → obrobiti; (biti rob) einfassen

ocris, acc. ocrim, m (prim. umbr. ukar, okar (= lat. arx, mons), marukinsko ocres (= lat. montis), gr. ὄκρις gorski vrh, rob) kamnita gora: sed qui sunt hi, qui ascendunt altum ocrim? L. Andr. fr., celsosque [in] ocris arvaque putria et mare magnum L. Andr. fr., namque Taenari celsos ocris L. Andr. fr., ocrem antiqui, ut Ateius Philologus in libro Glosematorum refert, montem confragosum vocabant, ut apud Livium: „Sed qui sunt hi, qui ascendent altum ocrim?“ Fest., et: „Celsosque ocris arvaque putria, et mare magnum.“ [et]: „Namque Taenari celsos ocris.“ et: „Haut ut quem Chiro in Pelio docuit ocri.“ Unde fortasse etiam ocreae sint dictae inaequaliter tuberatae Fest.

odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

1. prelevare:
odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

2. togliere, prendere, levare:
odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

3. liberare, svincolare, sollevare:
odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

4. ritirare:
odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
jur. odvzeti last spossessare
knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
odvzeti mitsko avreolo smitizzare
odvzeti naglas disaccentare
šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
odvzeti strup svelenire
agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
jur. odvzeti zemljo spoderare

odzadnj|i (-a, -e) Hinter- (rob die Hinterkante)

oglavje samostalnik
(del pokrivala) ▸ korona, kalapkorona

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

okrásen (-sna -o) adj. decorativo, ornamentale, di decorazione; esornativo:
okrasni predmeti oggetti ornamentali
okrasne rastline piante ornamentali
bot. okrasna bučka coloquintide (Citrullus colocynthis)
lit. okrasni pridevek epiteto, epitheton ornans
obrt. okrasni šiv punto ornamentale
okrasna obroba balzana
arhit. okrasna palica rudente
okrasni čop pompon
okrasni okov boccola, borchia
okrasni predmet bibelot
arhit. okrasni rob fregio, modanatura
okrasni stolpič pinnacolo
okrasni žleb sguscio
okrasni žlebič (pri triglifu) glifo

okrasíti (-ím) | okraševáti (-újem) perf., imperf. ornare, decorare, addobbare, fregiare, knjiž. drappeggiare:
okrasiti rob obleke fregiare l'orlo dell'abito
okrasiti klobuk s perjem guarnire un cappello di piume
okrasiti s cvetjem infiorare
okrasiti s čipkami merlettare, trinare
okrasiti s perjanico impennacchiare
okrasiti z arabeskami arabescare
okrasiti z briljanti, z dragulji brillantare, gemmare
okrasiti z obšitkom filettare
okrasiti z okovjem imbullettare
arhit. okrasiti z robovi mondanare
navt. okrasiti z zastavami pavesare, impavesare

okrásti

okrásti koga to rob someone (česa of something), to steal something from someone

okrógel rond ; (zaokrožen) arrondi ; (krožen) circulaire ; (kroglast) sphérique ; figurativno gai, drolatique; grivois ; (okajen) gris

okrogla miza table ženski spol ronde
okrogel obraz visage moški spol rond (ali plein, joufflu)
okrogla pisava lettres ženski spol množine rondes
okrogel račun, okrogla številka compte moški spol, chiffre moški spol rond
okrogla vsota, okrogel znesek somme ženski spol ronde(lette), montant moški spol rond
odpreti okrogle oči ouvrir des yeux ronds
postati okrogel devenir rond, s'arrondir
okrogel rob bord moški spol arrondi
okrogla soba chambre ženski spol circulaire
napraviti okroglo arrondir
okrogel steber colonne ženski spol cylindrique
okrogel balon balon moški spol sphérique
okrogla pesem, zgodba chanson ženski spol, histoire ženski spol gaie (ali drolatique)
rad pripoveduje okrogle zgodbe (opolzke) il aime raconter des histoires grivoises

okrúšiti détacher (par morceaux), ébrécher

okrušiti rob skodelice ébrécher le bord d'une tasse
okrušen zob dent ženski spol ébréchée

opréti appuyer, soutenir; adosser, arc-bouter, étayer, étançonner; accorer; -- se s'appuyer, s'adosser, s'arc-bouter, se soutenir

opreti roke na mizo, ob kolena appuyer les mains sur la table, sur les genoux
opreti strop z oporami étayer le plafond à l'aide d'étais, soutenir le plafond à l'aide d'étançons
opreti ladjo (v gradnji) z oporniki accorer un navire
opreti se z roko na rob mize s'appuyer de la main sur le bord de la table
opreti se ob s'appuyer contre
opreti se na zid s'arc-bouter contre un mur
izjava je oprta na dejstva (figurativno) la déclaration s'appuie sur les faits
opri se nase (figurativno) aide-toi toi-même

orbus 3 (prim. skr. arbha- majhen, slaboten, šibek, otrok, gr. ὀρφ-αν-ός sirota, got. arbi, arbja = stvnem. arbi, erbi = nem. das Erbe dediščina, starejše sl. rob suženj)

1. oropan, brez
a) roditeljev, staršev = osirotel: filii mei te incolumi orbi non erunt Ci. ep., o. patre Ter.; subst. orbus -ī, m in orba -ae, f sirota: Ter., L.
b) otrok: Ph., Q., Plin. iun., senex Ci., Cinyras O.; z gen.: Memnonis orba mei O.; z abl.: liberis L., orbus virili sexu adoptavit sibi Afr. fr.; o živalih (= gr. ἄπαις τέκνων): liberis orbae oves Pl., orbae natis suis matres (sc. agnarum) Col.; z ab: a totidem natis orba O.
c) soproga ali soproge = ovdovel: a viro O.; pesn.: orbum cubile Cat.; subst.: orbi orbaeque L. sirote in vdove.

2. metaf. sploh oropan česa, osirotel, brez česa: post Hortensii mortem orba eloquentia Ci., Sulpicius (sc. morte suā) omnem legationem orbam relinquit Ci. (ker je bil najmodrejši med poslanci); z gen.: auxili opumque Pl., luminis O., pedum Lucr.; z abl.: terra mortalibus orba O., forum litibus orbum H., rebus omnibus o. Ci., orbus altero lumine Plin., orba luminibus senecta Plin., orbus omnibus sensibus Vell., linter orba ventis O., verba orba viribus O., Gabinia res orba consilio auxilioque L.; occ. brez oči = slep: en orba et saeva et iniqua Fortuna! Ap.; pren.: orbi palmites (naspr. frugiferi) Col. brez očesc.

out¹ [áut] pridevnik
zunanji
šport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča
politika ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)

out edge zunanji rob
out islands oddaljeni (odročni) otoki

paciencia ženski spol potrpljenje, potrpežljivost, vztrajnost; vrsta peciva

paciencia de benedictino skrajna potrpežljivost, vztrajnost
se me acaba la paciencia potrpljenje me mineva
es para perder la paciencia to je nevzdržno
tener paciencia imeti potrpljenje, potrpežljiv biti
gastar la paciencia a alg. koga na rob potrpljenja spraviti

pahnjen pridevnik
1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntöttGovedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. ▸ kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca. ▸ kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.

Paul [pɔ:l] samostalnik
Pavel

Paul Pry radovednež
to rob Peter to pay Paul rešiti se enega dolga, a napraviti pri tem drugega

Peter [pí:tə] samostalnik
Peter

to rob Peter to pay Paul ➞ Paul
Peter's penny Petrov novčič, letni davek papeževi blagajni
navtika Blue Peter modra zastavica, ki jo ladja izobesi pred izplutjem
ameriško Peter boat prevozni, ribiški čoln

planota samostalnik
(ravnina v hribovju) ▸ fennsíkPovezane iztočnice: kraška planota