Franja

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

turn¹ [tə:n] samostalnik
vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
šport trojka (pri drsanju)
množina, medicina menstruacija, mesečna čišča

turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
before one's turn preden smo na vrsti
by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
in turn po vrsti
in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
to a turn izvrstno
a turn of anger napad jeze
turn of the century konec stoletja
a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
a turn to the left zavoj na levo
turn of life medicina klimakterij
the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
done to a turn (s)pečen kot treba
hand's turn ročno delo
to be of humorous turn imeti smisel za humor
to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
whose turn is it? kdo je na vrsti?
now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
to give s.o. a turn prestrašiti koga
to have a turn for languages ima dar za jezike
he has a curious turn of mind čudnega značaja je
I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
to take a turn to the right zaviti na desno
to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje

uredíti -ím, uredi -ite, uredil -ila
1. urediti, dovesti u red: urediti sobo, knjige po velikosti, po abecedi
2. urediti, udesiti: urediti si življenje po svojem okusu; to bomo že s sekretarjem uredili
3. urediti, redigirati, redigovati, pripremiti za štampu: urediti knjigo, časopis

urejeváti -újem
1. uređivati, sređivati, dovoditi u red: urejevati park, plantažne nasade
2. uređivati, redigirati, redigovati: urejevati Delo, Politiko

uvrstíti -ím, uvrsti -ite, uvrstil -ila
1. uvrstiti, svrstiti, svrstati: uvrstiti koga med sodelavce revije
2. postaviti u red; uvrščen -ena -o
uvršćen, svrstan

Verdienstorden, der, red zaslug (za narod)

Verfassungsordnung, die, ustavni red

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

visitazione f

1. relig. biblijsko obisk (sv. Elizabete pri Mariji)

2. relig. red vizitandink

vōlta¹ f

1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
dar la volta skisati se (vino)
fare una volta zavijati (cesta)
mettere in volta pognati v beg

2. navt. namotavanje (vrvi):
dar volta namotati vrv (na priveznik)

3. aero pentlja, luping

4. šport
gran volta veletoč (orodna telovadba)

5. volta (ples)

6. smer:
alla volta di proti:
partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
a volta a volta po vrsti
alla volta, per volta po:
uno, due alla volta po eden, po dva
è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
volta per volta od primera do primera

8. pot, krat:
una volta enkrat
due, tre volte dvakrat, trikrat
cento, mille volte stokrat, tisočkrat
a volte, alle volte, certe volte včasih
altra volta v preteklosti
di volta in volta vsakič
molte, tante volte pogostoma, velikokrat
poche, rare volta malokdaj
una volta nekoč
una volta, una buona volta! vendar
una volta che (giacché) ker
una volta per tutte enkrat za vselej
una volta tanto vsake toliko

vŕstoma pril. red po red, u redovima: vrstoma so prihajali

Weltordnung, die, svetovni red, red sveta (göttliche božji)

windrow [wíndrou] samostalnik
red sena ali žita; vrsta kosov šote, ki se suši; obmejek med njivami

Winterfahrplan, der, zimski vozni red

Wirtschaftsordnung, die, gospodarski red

word order [wə́:dɔ:də] samostalnik
jezikoslovje besedni red

Wortfolge besedni red

Wortstellung, die, vrstni red besed

zadolžèn (oseba) in debt, owing (money), involved in debt, burdened with debt; evfemizem embarrassed; pogovorno in the red; (posestvo) encumbered (with mortgages), mortgaged

čez glavo je zadolžèn he is up to his ears in debt

zažáréti to flare up; to glow up; (železo) to become red-hot (ali white-hot); (lice) to blush (to the roots of one's hair), to be flushed, to become red in the face