Franja

Lack, der, (-/e/s, -e) lak; figurativ der Lack ist ab ni več tisto pravo

laetus¹ 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. laetāre, laetārī, laetāmen, laetitia, laetificō, lāridum)

I. subj.

1. vesel česa, srečen, radosten, radujoč se česa, dobre volje zaradi česa, veder, živahen, boder (naspr. tristis); abs.: ut vos in vostris voltis mercimoniis … me laetum lucris adficere Pl., gnatus quod se adsimulat laetum Ter., concurrunt laeti mi obviam cuppedinarii omnes Ter., nil quidquam vidi laetius Ter., hi contra vagantur laeti atque erecti passim toto foro Ci., uno aspectu intueri potestis eos … alacrīs laetosque volitare Ci., laetos modo, modo pavidos animadverteres S., senatus supplementum etiam laetus decreverat S., laeta armenta feraeque Lucr., has ego Dardanio iuveni … laeta dedi V., inspice, si possum donata reponere laetus H., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., laeta salitur ovis O., laetus inter laetos Suet., aliquid laete atque insolenter ferre Ci., neque quisquam exceptus est laetius Vell., laetissime gaudere Gell. prav objestno; enalaga: l. vultus Ci., clamor, dies V., pax L., oratio … non alieno crimine laeta L. ki se ne veseli obdolžitve drugih, oculi Val. Max.; v raznih skladih (prim. laetor): z abl. (česa, zaradi česa): dono Ter., cognomine V., laeta deûm partu V. ponosna, da je rodila, visam … laetum equino sanguine Concanum H., minime laetus origine novae urbis L., tauro quoque laeta iuvenca est O., animal pabulo laetum Sen. ph., saevis gens laeta Sil., contentus modicis meoque laetus Mart.; z abl. (= v čem, ob čem, zaradi česa): omnibus laetitiis laetus Caecil. fr., cum risu laeta est altera, flere putes O. kadar se veselo smeje, laetus ingenio Aur. vedrega značaja; z abl. (v krajevnem pomenu): fronte laetus, pectore anxius T. na čelu veder, v srcu plašen = vedrega čela, plašnega (otožnega) srca; od tod z loc.: laetus animi T., laetus animi et ingenii iuvenis Vell. nadebudne nravi in duha; z gen.: laetus laborum V. vesel dela, l. opum pacisque meae Val. Fl., rectoris Sil., irae laetissimus Sil. vriskajoč od srda; z notranjim obj.: laetus est nescio quid Ter.; s praep.: laetus est de amica Ter., servatam ob navem laetus V., l. in adversis Lucan.; z ACI: laetus sum laudari me abs te Naev. fr., laetus sum … fratri obtigisse quod volt Ter., laeti occasionem exsequendi sceleris admotam Cu.; pesn. samo z inf.: laetus bellare Latinis Sil., ferro vivere laetum vulgus Sil.; s kavzalnim stavkom: laetus animi, quod adversa maris expeditione prosperā pensavisset T. —

II. obj. vesel =

1.
a) razveseljiv, razveseljujoč, prijeten, všečen: omnia erant facta hoc biduo laetiora Ci. ep., quā (sc. vite) quid potest esse cum fructu laetius tum aspectu pulchrius? Ci. prijetneje uživati, tu pias laetis animas reponis sedibus H., nec Caesari quidquam … fuit laetius quam servasse Corvinum Vell., laetum militibus id nomen T., ceteris haud laeta memoria Quirini erat T., quam (sc. patriam) mihi a quocumque excoli iucundum, a te vero laetissimum est Plin. iun. pravo prisrčno veselje; subst. n. pl.: miscentur tristia laetis O., litterae tuae partim laeta, partim tristia continent Plin. iun.
b) ugoden, pospešujoč, dobrega pomena, srečen = srečo obetajoč, srečenosen, osrečujoč (naspr. dirus, tristis): laetus (Mercurius) pospeševalec, pospešnik, litora myrtetis laetissima V. obala, za mirto(vje) nadvse ugoden kraj, laetae res V. ugoden položaj, haud laetum id somnium regi esse Cu., virtusque haud laeta tyranno Val. Fl., l. prodigium Plin., T., augurium T., haud laetum domino omen Stat., Pisoni omina haud laeta T., exta laetiora Suet.; laetum est (alicui) z ACI: diripere eos (sc. pisces) carnes abiectas laetum est consultantibus, caudis abigere dirum Plin.; z inf.: alterum intrasse laetum est, in altero dira portendit Plin.

2. očem všeč(en), prijazen, lep, krasen, rajski: aestas V., laetos oculis afflavit honores V., l. dies O. praznični dan, praznik, triumphus O. slovesno (sijajno) zmagoslavje, slovesen (sijajen) triumf; adv. acc. sg. n.: laetumque rubet Stat. Od tod

3. occ.
a) (o zemlji in rastlinah) masten, tolst, rod(ovit)en, bujen, bohoten: ubi ager crassus et laetus est Ca., ager crassus et laetus si sit Varr. (po Ca.), vineta laeta Lucr., pascua L., H., O., legumen, genus vitis, arva, fruges, herbae, pabula, sata, segetes V., ipsaque (sc. tellus) iusto laetior V., laetissima farra V., laetissimi flores Ci., colles frondibus laeti Cu. bujno porasli, frugiferae aut laetae arbores Sen. ph., ramus laetior ceteris Col., laete frondere Col., laete virere Plin.; podobno: laeta (obilno) magis pressis manabunt flumina mammis V.; analogno po adj. plenus z gen.: frugum pabulique laetus ager S. ap. Serv. žitorodno in polno krme (krmovito), lucus … laetissimus umbrae V. zelo senčnat.
b) (o živalih) rejen, pitan, masten, tolst: laeta boum armenta V., glande sues laeti redeunt V.

4. metaf. (o govoru, pesnitvah, govornikih in pesnikih) obilujoč z besedami, besedíčen, besedljív, besedovit, gostobeseden, zgovoren, bohoteč se, bohoten, bujen, bujnokrasen: nitidum quoddam genus est verborum et laetum Ci., copia dicendi floribus laeta Q. cvetoča, cvetličasta, ocvetličena, numeri laetiores Q. bolj ubran, bolj umerjen, stilus laetior Plin. iun., Homerus laetus et pressus Q., ingenium laetissimum Plin. iun., hoc nos laetius fecisse quam orationis severitas exigat Plin. iun. v bohotnejšem, bolj ocvetličenem slogu.

lastnínski (-a -o) adj. di, della proprietà:
lastninska pravica diritto di proprietà
lastninska tožba querela di proprietà
lastninski delež parte spettante
lastninsko pravo diritto di proprietà

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

learned [lə́:nid] pridevnik (learnedly prislov)
učen; izkušen (in v)
priučen

britanska angleščina, parlament my learned friend moj učeni kolega
the learned professions učeni poklici (teologija, pravo, medicina)

level² [levl] samostalnik
tehnično libela, vodna tehtnica; nivelacijski instrument; ravnina, gladina; nivo, raven, stopnja; višina (vode, glasu)
mineralogija (raven) rov

see level morska gladina
level of sound glasovna višina
ameriško, pogovorno on the level pošten(o), odkrit(o)
on a level with na isti višini s, z
low production level nizka stopnja produkcije
to put o.s. on the level of others izenačiti se z drugimi
to sink to the level of pasti na raven koga
to find one's level najti svoje pravo mesto
on the same level na isti ravni
politika a conference on the highest level konferenca na najvišji ravni
to rise to higher levels napredovati

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi

líce (-a) n

1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto

2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato

3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto

4. (pročelje) facciata

5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità

6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.

7. lov. guanciale (sul calcio del fucile)

licenčn|i [é] (-a, -o) Lizenz- (izdaja die Lizenzausgabe, pogodba der Lizenzvertrag, pravo das Lizenzrecht)

lick² [lik]

1. prehodni glagol
lizati, polizati, oblizati
figurativno lizati kaj (plamen)
pogovorno pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati

2. neprehodni glagol
božati, lizati (valovi)
sleng hiteti, drveti

to lick s.o.'s boots (ali shoes) plaziti se pred kom
to lick into shape urediti, spraviti v red, dati čemu pravo obliko
figurativno to lick one's wounds lizati si rane, oddahniti se
figurativno to lick the dust biti poražen, pasti v borbi
sleng that licks creation (ali everything) to presega vse meje
this licks me temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti
figurativno to lick one's lips (ali chops) oblizovati se
sleng as hard as he could lick kakor hitro je lahko tekel
to lick up (ali off) polizati

lovsk|i (-a, -o) jägerisch, jagdlich, jagdmäßig; weidmannisch, weidgerecht, jagdgerecht; Jagd-, Jäger- (čevelj der Jägerschuh, daljnogled das Jagdglas, gost der Jagdgast, izpit die Jägerprüfung, jezik die Jägersprache, klobuk der Jägerhut, Jagdhut, list die Jagdkarte, plen die Jagdbeute, položaj die Jagdstellung, suknjič der Jagdrock, terier der Jagdterrier, upravitelj der Jagdverwalter, zrezek das Jägerschnitzel, klobasa die Jagdwurst, koča die Jagdhütte, das Jagdhaus, mrzlica das Jagdfieber, obleka der Jagdanzug, pesem das Jagdlied, Jägerlied, soba das Jagdzimmer, sreča das Jagdglück, strast die Jagdleidenschaft, trofeja die Jagdtrophäe, zadruga die Jagdgenossenschaft, zvezda der Jagdstern, gospodarstvo die Jagdwirtschaft, leto das Jagdjahr, orožje Jagdwaffen množina, pravo das Jagdrecht)
lovska tatvina der Hegeraub
v kuhinji: na lovski način nach Jägerart
lovsko zelen jägergrün
želeti: lovsko srečo! Weidmannsheil!
pri šahu: lovska končnica das Läuferendsspiel

luč² ženski spol (-i …) (svetloba) fizika das Licht (dnevna Tageslicht, nebeška Himmelslicht, slabotna Dämmerlicht, sončna Sonnenlicht, nenadna intenzivna Schlaglicht, umetna Kunstlicht, življenja Lebenslicht)
blodna luč der Irrwisch, das Irrlicht
kraljestvo luči das Lichtreich
proti luči gegen das Licht
figurativno čudna luč das Zwielicht
metati luč na figurativno Licht werfen auf
v ugodni/neugodni luči im günstigen/ungünstigen Licht
v pravi luči im rechten Licht
pokazati se v čudni luči in ein schiefes Licht geraten, ins Zwieilicht geraten
postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
ugledati luč sveta das Tageslicht erblicken
bati se luči das Licht scheuen, das Tageslicht scheuen, živalstvo, zoologija lichtscheu sein
podržati proti luči gegen das Licht halten
figurativno prikazati v smešni luči in ein lächerliches Licht stellen
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

lúč light; (svetilka) lamp

električna lúč electric light(ing)
prometna lúč traffic light, stop-go sign
plinska lúč gaslight
pri lúči by (artificial) light
v pravi lúči in its true aspect
pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
rudarska lúč miner's lamp
lúč gori the light is on
lúč ne gori the light is out
lúč je ugasnjena the light is off
držati proti, k lúči to hold up to the light
iti komu z lúči to stand out of someone's light
on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets

lugar moški spol kraj, mesto, prostor; sedež (v vozu); položaj, čin; vas, naselje; bivališče; povod

lugar de destino namembni kraj
lugar excusado, lugar común stranišče
de(l) nacimiento, lugar natal rojstni kraj
lugar del sello mesto pečata
(L.S.); composición de lugar alibi
nombre de(l) lugar krajevno ime
en lugar de namesto
en primer lugar prvič, na prvem mestu
en segundo lugar drugič, na drugem mestu
dar lugar dati prostor (mesto); dati povod, dopustiti
estar en su lugar umesten biti
estar fuera de lugar neumesten biti
hacer lugar prostor napraviti, ogniti se
hacerse lugar preriniti se; odlikovati se z uslugami
poner en su lugar na svoje (pravo) mesto postaviti
póngase V. en mi lugar postavite se v moj položaj
yo en su lugar... jaz na Vašem mestu ...
los santos lugares sveta dežela, Palestina
tener lugar vršiti se

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

lupīnus 3 (lupus) volč(ič)ji, volkulje, volčice (gen.): ubera Ci., folliculus Corn. meh iz volčine (volčje kože), pellis Plin., ritus Prud.; subst. lupīnus -ī, m ali lupīnum -ī, n volčji bob, živinska krma, pa tudi hrana nižjih slojev: Ca., V., H., O. idr.; uporabljali so ga tudi gledališki igralci na odru kot denar (aurum comicum Plin.) nam. zlatnikov: Pl.; od tod: nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H. pravo in nepravo; kot velikostna mera (kakor faba) = palec: Cels.

mahagoni samostalnik
1. neštevno (les) ▸ mahagóni, mahagónifa
2. (tropsko drevo) ▸ mahagónifa
Mnogi so si s sekanjem mahagonija in drugih vrst dreves nabrali pravo bogastvo. ▸ A mahagónifa és más fafajták kitermelésével sokan szereztek hatalmas vagyont.

Mānīlius 3 Manílij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M'. Manilius Manij Manilij, prijatelj Lelija in Scipiona mlajšega, pretor v Hispaniji (Hispania ulterior), kjer je bil poražen v boju z Luzitanci, konz. l. 149 in vrhovni poveljnik v vojni zoper Kartagino, ki jo je oblegal brez večjega uspeha. Kot izvrsten strokovnjak za pravo je sestavil leges venalium vendendorum, ki se po njem imenujejo Mānīliānae Manilijevi kupni obrazci (napotki, česa se je po zakonu treba držati pri kupnih pogodbah): Ci.

2. C. Manilius Gaj Manilij je kot tr. pl. l. 66 sprožil zakon (lex Mānīlia Manilijev zakon), s katerim je Pompej dobil vrhovno poveljstvo v vojni zoper Mitridata: Ci.

3. Manilij, zvezdoslovec za časa Avgusta; napisal je poučno pesnitev Astronomicōn libri: V.

mantēle (poznejša (s pripono -īlis tvorjena) obl. mantīle) -is, n (iz *man-tergsle, manus in tergēre) brisača, otirálka, otiráča, kosmat, včasih tudi gladko strižen platnen prt, ki so ga včasih uporabljali tudi za prtiček (servieto); dajal ga je gostitelj, pravo servieto (mappa) pa je moral vsak gost prinesti s seboj: V., O., Plin., Mart.; v cesarski dobi prt: mantelia nunc pro operiendis mensis sunt; quae, ut nomen ipsum indicat, olim tergendis manibus praebebantur Isid. — Soobl. mantēlium (mantīlium) -iī, n: Varr., Porph.

Mariniānus -ī, m Mariniján

1. strokovnjak za pravo, l. 383 vicarius Hispaniae: Symm., Cod. Th.

2. Flavius Avitus Marinianus Flavij Avit Marinijan, l. 422 praefectus praetorio Italiae, Illyrici et Africae: Cod. Th.