Franja

Wegerecht, das, Recht pravica poti

Wegrecht, das, historische Bedeutung, Geschichte cestnina; Recht pravica do poti

Weiderecht, das, pašna pravica

Widerstandsrecht, das, Recht pravica do odpora

Wiederkaufrecht, das, Recht pravica povratnega kupa

Wohnrecht, das, Recht stanovanjska pravica

Wohnungsrecht, das, stanovanjska pravica

woman-suffrage [wúmənsʌ́fridž] samostalnik
ženska volilna pravica

yardage [já:didž] samostalnik
v jardih izraženo število ali dolžina (zlasti blaga); pravica ali pristojbina za uporabo ograde za živino itd.

Zeichnungsbefugnis, die, pravica podpisovanja

Zeichnungsberechtigung, die, pravica podpisovanja

Zeichnungsrecht, das, pravica podpisovanja

Zensuswahlrecht, das, historische Bedeutung, Geschichte volilna pravica s cenzusom

Zeugnisverweigerungsrecht, das, Recht pravica do zavrnitve pričanja (za zdravnike itd.)

Zollrecht, das, carinska pravica

Zurückbehaltungsrecht, das, Recht pridržna pravica, retencijska pravica, zadržna pravica

Zwangsbefugnis, die, Recht pravica uporabljati prisilna sredstva

наследственность f dednost; (zast.) dedna pravica

accrēscō (adcrēscō) -ere -crēvī (-crētus)

1. prirasti (priraščati), kot prirastek (pomnožek) pridružiti (pridruževati) se, pritakniti se: quantum demas, tantum accrescit Ca. fr.; z dat.: cum ... dictis factisque ... adcresceret fides L. ko so besede ... pridobivale verjetnost, (iambus) trimetris adcrescere iussit nomen iambeis H. trimetrom je dal pridružiti jambski pridevek, veteribus negotiis accrescunt nova Plin. iun., in partem pretii emptoribus adcrescebat (vectigal) T.; occ. komu kot lastnina prirasti (priraščati), pripasti (pripadati): Icti., sibi accrescere putat, quod cuique astruatur Plin. iun.; od tod ius accrescendi Icti. pravica do prirasti.

2. (neprestano) rasti, dorasti (doraščati): nobis iam paulatim accrescere puer ... incipiat Q., eruca, quae adiectis diebus accrescit Plin., filius accrescens Vulg.; od tod subst. pt. pr. accrēscentēs -ium, m za vojaško službo doraščajoči otroci veteranov in vojakov kot vedno pripravljena rezerva, nadomestilo odpuščenih ali umrlih legijskih vojakov: Cod. Th.; pren. rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se (naspr. decrescere): flumen subito accrevit Ci., postquam dolores accrescere sensit N., invidia accrevit H., aggerebatur caespes iamque pectori usque adcreverat T., nondum adcrescente unda T., gremio misero accrescere natos Stat. — Pt. pf. accrētus 3 prirasel k čemu, obrasel s čim, ovit (obdan) s čim: eruca araneo accreta Plin.

accūsātiō -ōnis, f (accūsāre)

1. obdolžitev, zatožitev, pritožba, obtožba, tožba (zlasti pred sodnikom, večinoma v kazenskih zadevah; naspr. defensio): accusatio crimen desiderat Ci., partes defensionis, non accusationis suscepisse mihi videor Ci., ius accusationis Ci. zatožna pravica, accusationem (= ius accusationis) dare ali concedere Ci., accusationem comparare atque constituere ali instruere atque comparare Ci. tožbo s potrebnimi dokazi podkrepiti, accusationem factitare Ci. ukvarjati se s tožbami, accusationem petere in aliquem, acc. praeparata L., mutua obojestranska tožba, tožba in pritožba: T., pa tudi = protitožba: Q.; mutuam accusationem intendere T. sprožiti tožbo drug proti drugemu; s subjektnim gen.: me Catonis accusatio commovebat Ci.; z objektnim gen.: subscribere accusationibus Hannibalis L. pritožbe o Hanibalu, zoper Hanibala, acc. rhetorices Q.; occ. tajno ovajanje: Crispus accusationes cum praemio exercuit T. je služil za ovaduha.

2. met. zatožni spis, govor, obtožnica (= libellus accusationis): subscribere accusationi L. obtožbo s podpisom podpreti, accusationem legere Plin.; accusationis quinque libri Ci. (Ciceronovi govori proti Veru).