χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.
χωρίον, τό (demin. od χώρα) 1. prostor, ozemlje, kraj. 2. posestvo, njiva, polje. 3. bivališče, trdnjava.
χῶρος1, ὁ ograjen prostor, mesto, kraj, okolica, obmestje, bivališče; posestvo, polje, κατὰ τοὺς χώρους(lat. ruri) na deželi, na kmetih.
гулять sprehajati se; pohajkovati, zabavati se, veseljačiti; lenuhariti, lenobo pasti;
гуляют по морю волны po morju se pode valovi;
гуляют в степи ветры v stepi razsajajo vetrovi;
поле гуляет polje se ne obdeluje, počiva;
она гуляет от мужа ona vara moža
заграждение n zagraditev, zapora; pregrada;
проволочные заграждения žične ovire;
минное з. minsko polje
заливать, залить zali(va)ti, polivati; poplavljati, poplaviti; nali(va)ti;
з. пожар gasiti požar;
з. за галстук opiti se;
он заливает včasih se ga napije;
з. мраком pokriti z mrakom;
з. горе вином gorje utapljati v vinu;
румянец залил его лицо zardel je v lice;
луна заливает светом поле luna obseva polje;