Franja

Zadetki iskanja

  • Saliī1 -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. Od tod adj.

    1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

    2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.
  • saltato agg.

    1.
    ballo saltato poskočni ples

    2. pren. izpuščen

    3. kulin. pražen
  • samba samostalnik
    1. (ples) ▸ szamba
    plesalka sambe ▸ szambatáncosnő
    plesalci sambe ▸ szambatáncosok
    šola sambe ▸ szambaiskola
    plesati sambo ▸ szambázik
    Povezane iztočnice: brazilska samba

    2. (vrsta glasbe) ▸ szamba
    pevka sambe ▸ szambaénekes
    zvoki sambe ▸ szambaszó
  • scalp [skalp] masculin skalpiranje; skalp

    danse féminin du scalp bojni ples Indijancev pred skalpiranjem žrtve; médecine nezgodna odstranitev lasišča z lobanje
  • shawl [šɔ:l]

    1. samostalnik
    šal, ovratna ruta; kos tkanine, ki se vrže prek naslanjača, otomane ipd.

    shawl-dance ples s šalom
    shawl goat kašmirska koza
    shawl pattern živobarven (cvetličen) vzorec

    2. prehodni glagol
    ogrniti koga s šalom
  • sicinnium -iī, n (izpos. σίκιννις) sikínij (síkinis), neki ples v satirski igri, ki se odlikuje po urnih, a preprostih in neumetničenih gibih: sicinnium enim genus veteris saltationis fuit GELL., posuit hoc verbum L. Accius poeta in pragmaticis appellarique sicinnistas ait nebuloso nomine; credo propterea nebuloso, quod, sicinnium cur diceretur, obscurum esset GELL.
  • sit out neprehodni glagol
    presedeti, ne vstati, vztrajati (sedé) do konca; ne se udeleževati (česa), ne sodelovati
    prehodni glagol
    izpustiti (ples); prisostvovati (čemu) do konca; ostati dljé (od koga)

    to sit out the concert ostati na koncertu do konca
    to sit out a dance presedeti ves ples
    to sit out all the visitors ostati dlje na obisku kot vsi ostali
  • sledíti to follow, (divjad po sledi) to track, to stalk; to come after (ali next); to be subsequent to; to ensue; to succeed

    sledíti modi to follow the fashion
    sledíti komu z očmi to keep someone in sight
    nevihti je sledila tišina a calm followed the storm
    poletju sledi jesen autumn follows summer
    večerji je sledil ples the dinner was followed by a ball
    Edvard VII. je sledil Viktoriji Edward VII succeeded Victoria
    sledíti kot senca komu to shadow someone
    pismo sledi trgovina letter to follow
    nadaljevanje sledi to be continued
    kakor dolgo sem jim sledil z očmi as long as I could keep them in view
    sledíti iz to result from, (posledica) to be the result of, to be the consequence
    iz tega še ne sledi, da je kriv it does not hence follow that he is guilty
    iz česar sledi whence it follows
    iz tega sledi, da... hence it follows that...
    kot sledi as follows, as under
    moje mnenje je kot sledi (je naslednje) my opinion is as follows
  • social1 [sóušəl] pridevnik (socially prislov)
    družben, socialen; družaben

    social benefits ugodnosti (koristi) socialnega zavarovanja
    social climber oseba z družbenimi ambicijami
    social contract družbeni dogovor
    social dancing družabni ples
    social democrat politika socialni demokrat
    social diseases spolne bolezni (evfemizem)
    social environment socialno okolje, miljé
    social evening družabni večer
    the social evil (evfemizem) prostitucija
    a social function družbena funkcija
    a social gathering družabna prireditev
    social hygiene družbena kontrola spolnih bolezni (evfemizem)
    social insurance socialno zavarovanje
    social obligations družbene obveznosti
    social questions družbena vprašanja (problemi)
    his social rank njegov položaj v družbi
    social register popis znamenitih oseb, "kdo je kdo"
    social science sociologija, družboslovje
    social security socialna varnost, zavarovanje
    to have social tastes rad imeti družbo
    social student oseba, ki proučuje socialna vprašanja
    social worker socialni delavec, -vka
    social service socialno skrbstvo
  • sociedad ženski spol družba; društvo; trgovska družba

    sociedad por acciones delniška družba
    sociedad anónima anonimna družba
    sociedad de canto pevsko društvo
    sociedad comanditaria, sociedad en comandita komanditna družba
    sociedad cooperativa pridobitna zadruga, konzumno društvo
    sociedad deportiva športno društvo
    sociedad docta učeno društvo
    Sociedad Filarmónica glasbeno društvo, filharmonija
    la Sociedad de Jesús jezuitski red
    sociedad (de responsabilidad) limitada družba z omejeno odgovornostjo
    sociedad literaria literarno društvo
    sociedad de socorros mutuos podporno društvo
    baile de sociedad družaben ples
    en sociedad v družbi, skupaj
    disolver (ali liquidar) una sociedad razpustiti trgovsko družbo
    formar, establecer una sociedad ustanoviti trgovsko družbo
  • sodobni flamenko stalna zveza
    1. ples (ples) ▸ modern flamenco
    Velja za eno najboljših plesalk sodobnega flamenka doma in po svetu. ▸ A modern flamenco egyik legjobb táncosa hazájában és a világon is.
    V sodobnem flamenku so dovoljena tudi oprijeta krila z volančki ali brez, s pikami ali brez, ali pa kar hlače. ▸ A modern flamencóban megengedett a testhezálló szoknya, fodrokkal vagy anélkül, pettyesen vagy simán, de akár a nadrágviselet is.

    2. (glasba) ▸ kortárs flamenco
    Utemeljitelj sodobnega flamenka je to glasbeno zvrst obogatil z novimi ritmi in tehnikami. ▸ A kortárs flamenco alapítója új ritmusokkal és technikákkal gazdagította ezt a zenei műfajt.
    Omeniti velja tudi nastop izjemne Ane Morales, ki meša elektronsko glasbo s sodobnim flamenkom. ▸ Említést érdemel a nagyszerű Ana Morales fellépése is, aki az elektronikus zenét ötvözi a kortárs flamencóval.
  • sonorisation [-rizasjɔ̃] féminin sonorizacija, prehod nezvenečih soglasnikov v zveneče (npr. t v d); ozvočenje

    sonorisation d'un film, d'une salle de cinéma ozvočenje filma, kino dvorane
    sonorisation, (familier) sono, d'une place pour un bal public ozvočenje trga za javni (ljudski) ples
  • sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

    1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
    spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

    2. accompagnare (tudi ekst.):
    spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
    ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

    3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
    spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
    vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
    nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
    spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi
  • square1 [skwɛ́ə]

    1. samostalnik
    matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
    ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
    matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
    vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
    sleng malomeščan, buržuj, filister

    by the square točno, natančno
    on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
    out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
    magic square magični kvadrat
    T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
    two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
    to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
    to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
    to raise to a square matematika kvadrirati

    2. pridevnik (squarely prislov)
    kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
    pravokoten; oglat; četveren
    matematika kvadraten
    figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
    poravnan, bot
    sleng staromoden, filistrski

    all square neodločen rezultat (tekme)
    square all around pravičen do vsakogar
    square bracket oglati oklepaj
    square dance kvadrilja, četvorka (ples)
    square corner pravi kot (ogel)
    a square deal pošten postopek
    a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
    square iron četverokotno železo
    a man of square frame čokat možakar
    the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
    a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
    square measure ploščinska, površinska mera
    a square number kvadratno število
    a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
    square root matematika kvadratni koren
    a square refusal jasna, gladka odklonitev
    square timber četverooglato otesan les
    to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
    I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
    to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
    to get things square urediti svoje stvari
    to make accounts square poravnati račune
    that makes us squares tem sva bot
    he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
    I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

    3. prislov
    pravokotno, pod pravim kotom
    figurativno spodobno, odkrito, pošteno
    ameriško naravnost, direktno, gladko

    fair and square odkrito in pošteno
    he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
    to play square pošteno igrati (ravnati)
  • staticulus -ī, m (demin. status -ūs) statíkul, nekak lahen, umirjen ples, pantomíma: staticulum facere, saltare Pl., staticulos dare Ca. ap. Macr.
  • suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

    se suivre slediti si
    à suivre nadaljevanje sledi
    comme suit kot sledi
    exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
    il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
    suivre le chemin iti po poti naprej
    suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
    suivre la côte pluti vzdolž obale
    suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
    suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
    suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
    suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
    suivre la mode ravnati se po modi
    suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
    suivre un parti pripadati neki stranki
    suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
    suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
    suivre une profession opravljati (neki) poklic
    suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
    suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
    suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
    suivre un traitement (médecine) zdraviti se
    suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
    je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
    cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
    la nuit suit le jour noč pride za dnevom
    sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
    sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
    suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
    le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
    suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
    le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
    (prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
    faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
    se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega
  • supplanter [süplɑ̃te] verbe transitif izpodriniti, stopiti na mesto (quelqu'un, quelque chose koga drugega, česa drugega); izločiti

    supplanter un rival izpodriniti tekmeca
    cette nouvelle danse a supplanté toutes les autres ta novi ples je izpodrinil vse druge
    le verbe «ouïr» fut supplanté par le verbe «entendre» glagol entendre je izpodrinil, stopil na mesto glagola ouïr
  • svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

    svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
    svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
    svét, -a, -oa dežela the Holy Land
    svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
    svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
    svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
    Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
    svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
    sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
    najsvetejše religija figurativno holy of holies
    proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
    moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • šàren -èna -èno, dol. šàrenī -ā -ō
    1. pisan: -o cvijeće; šaren ćilim
    2. šekast, brezast, marogast: šaren konj
    3. nezvest: šaren muž, -a žena
    4. neiskren, lažniv: iz razgovora se vidi da je čovjek
    5. -o kolo zadnji, sklepni ples ženina in neveste na svatovščini; -o jaje pisanka, pisanica, pirh
    6. barven: -i metali, -e kovine; -o staklo
    7. -i jelen zool. evropski damjak, Dama dama; -a drhtulja zool. marogasta drhtulja, električni skat; gledati kao tele u -a vrata; -a posla sumljiv opravek, sumljiva zadeva