Franja

Zadetki iskanja

  • falcipedius 3 (falx in pēs) „srpastonog“ = s srpasto zakrivljenimi nogami, krivonog: Petr. fr.
  • faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

    fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
    fausse-attaque navidezen napad
    faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
    clé fausse napačen ključ
    fausse-clé vitrih, odpirač
    fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
    faux départ masculin, (sport) napačen start
    faux en écriture ponareditev dokumenta
    faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
    faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
    faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
    fausse manche féminin narokavnik
    fausse-monnaie féminin ponarejen denar
    faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
    fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
    fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
    fausses perles féminin pluriel umetni biseri
    faux serment masculin kriva prisega
    fausse-voûte féminin dozdeven obok
    à faux napačno, krivo
    accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
    chanter, jouer faux napačno peti, igrati
    faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
    faire un faux départ (sport) napačno startati
    faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
    faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
    faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
    s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
    porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
    prendre une fausse direction ubrati napačno smer
    c'est du faux to je nepristen nakit
    il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče
  • fisgón, -ona zasmehljiv, porogljiv; prežeč, vohljaški

    fisgón m zasmehljivec; vohljač, vohun, sledni pes
  • fiuto m

    1. vohanje; njuhanje:
    tabacco da fiuto njuhanec
    al primo fiuto takoj

    2. voh:
    il cane da caccia ha un ottimo fiuto lovski pes ima odličen voh

    3. pren. nos, občutek:
    ha un ottimo fiuto nel trattare gli affari res ima nos za sklepanje poslov
    conoscere al fiuto prepoznati na prvi pogled
  • flammi-pēs -pedis (flamma in pes) ognjenonog, ognjenih nog: Iuvenc.
  • flexi-pēs -pedis (flexus 3 in pes) krivonog, s krivimi viticami: hederae O.
  • fliegend leteč; fliegender Händler krošnjar, potujoči trgovec; fliegende Säge Technik nihajna žaga; Fliegender Hund Tierkunde leteči pes; fliegend (gelagert) Technik enostransko (vležajen); fliegende Blätter letaki; figurativ leteči papirji; mit fliegenden Fahnen z razvitimi zastavami
  • fōglia f

    1. bot. list:
    spuntano, cadono le foglie listje poganja, odpada

    2. pren.
    mangiare la foglia razumeti, kam pes taco moli
    tremare come una foglia drgetati kot šiba na vodi
    non muover foglia pren. ne migniti z mezincem, ne storiti ničesar

    3. umet. listni ornament

    4. (lamina d'oro, d'argento) folija

    5. tehn. list vzmeti
    PREGOVORI: non cade foglia che Dio non voglia preg. človek obrača, Bog obrne
  • francoski buldog stalna zveza
    (pes) ▸ francia buldog
  • frétiller [-tije] verbe intransitif poskakovati, premetavati se, zvijati se; tresti se

    frétiller de joie poskakovati od veselja
    le chien frétille de la queue pes mahlja z repom
    frétiller comme une anguille poskakovati, zvijati se kot jegulja
  • fulci-pedia -ae, f (fulcīre in pēs) (pijana) ženska, ki potrebuje oporo za svoje noge, ženska, ki se opoteka, ki se maje (= opotekalka, svepalka, vagutalka): Petr. Po drugih: ženska, ki nosi visoke pete, ošabnica.
  • gallo1

    A) m

    1. zool. petelin (Gallus gallus):
    gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)

    2.
    al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
    fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
    essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
    è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče

    B) agg. invar.
    peso gallo šport bantam kategorija (boks)
  • ganadero

    industria ganadera živinoreja
    perro ganadero pastirski pes
    ganadero m lastnik črede, živinorejec, rejec bikov (za bikoborbe), trgovec z živino
  • ganado moški spol živina, čreda živine; množica ljudi; domače uši

    ganado bravo neukročena živina; biki, namenjeni za bikoborbe
    ganado caballar konji
    ganado cabrío koze
    ganado lanar ovce
    ganado mayor rogata živina
    ganado menor drobnica
    ganado ovejuno ovce
    ganado de cerda, ganado porcino, ganado moreno ščetinarji
    ganado de pata (pezuña) hendida dvoparklarji
    ganado vacuno govedo
    guardar ganado pasti živino
    criar ganado rediti živino
    perro de ganado pastirski pes
    tren de ganado živinski vagon
  • garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

    garde impériale cesarska garda
    garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
    garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
    de garde na straži, v službi
    en garde (militaire) pripravljen za borbo
    relève féminin de la garde izmena straže
    la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
    corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
    plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
    la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
    chien masculin de garde pes čuvaj
    garde de l'épée ščitek pri meču
    gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
    avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
    je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
    augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
    déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
    être de garde biti na straži
    être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
    être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
    prendre la garde prevzeti stražo
    monter la garde biti na straži
    relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo
  • gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

    gato de Angora angorska mačka
    gato común domača mačka
    gato montés divja mačka
    andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
    correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
    dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
    no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
    lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
    llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
    aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
    gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
    el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
    como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu
  • gatto m (f -ta)

    1. zool. maček (Felis catus)
    gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

    2.
    gatto frustato pren. polit cucek
    mal gatto lisjak, prevejanec, tat
    essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
    essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
    musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
    gatto a nove code hist. bič
    il Gatto con gli stivali Obuti maček

    3. voj. hist. oven

    4.
    gatto delle nevi snežni teptalnik

    5.
    gatto selvaggio divja stavka
  • gedruckt tiskan, natisnjen; gedruckte Schaltung Elektrizität tiskano vezje; Technik pritisnjen; figurativ potrt; wie gedruckt lügen lagati kot pes teče
  • geminus 3

    I. dvojen (po rodu), kot dvojček rojen, dvojče(te)n: geminus frater PL. dvojček, frater germanus geminus PL. rodni dvojček, geminissumus PL. (o enem dvojčku), soror gemina germana PL. rodna dvojčica, fratres gemini CI. dvojčka, g. proles V. otroka dvojčka, g. fetus, g. sorores, g. Tyndaridae O., g. ovum H. dvojčno jajce (Ledino); kot subst. geminus -ī, m dvojček: g. Castor O., g. Pollux H., gabinorum formas esse similes CI., mater geminos internoscit consuetudine oculorum CI., quoniam gemini essent nec aetatis verecundia discrimen facere posset L., gemini (= Kastor in Poluks) O., Letona geminos edidit O.; o živalih: asina raro geminos parit PLIN.; o stvareh: gemini
    a) ozvezdje Dvojčka (Dioskura): VARR., PLIN. = geminum astrum COL.
    b) moda (du. subst. modo): AMM. –

    II. metaf.

    1. dvojen: ex unis geminas mihi conficies nuptias TER., gemini nominis errore servatus est CI., vos geminae voragines ... rei publ. CI., gemino lucernae lumine declarari CI., vim geminam sentit paratque duobus O., g. vires O. moža in konja, (hydra) geminas resumpsit vires O., stupuit gemina nece coniugis Orpheus O.

    2. dva, oba, dvojica: geminae somni portae V., g. acies, g. nares V., tempora g. V. obe senci, V. g. aures, g. pedes O., tudi sg. g. pes O. dvoje nog, g. fratres ali g. sorores O. dva, dve, g. angues O. dve, g. sidus O. zvezdna dvojica, dvozvezdje, g. Arcti O. (ozvezdji) Veliki in Mali voz (medved), scinditur amnis in geminas partes O., g. manūs MART.

    3. dvolik: Chiron (kot človek in konj) O., Cecrops (zaradi kačjih nog) O., gemina figura tauri iuvenisque O., g. corpus Tritonis STAT.

    4. podoben (kakor dvojčka), enak: g. facies VARR., geminus ac simillimus nequitiā CI., par est avaritia, similis improbitas, eadem impudentia, gemina audacia CI., quae (memoria) est gemina litteraturae quodammodo CI. je nekako dvojček črkopisa, je tako rekoč drugi črkopis, illud vero geminum consiliis Catilinae et Lentuli CI. je skupno, ambobus geminus cupido laudis SIL.
  • gestus -ūs, m (gerere)

    I.

    1. drža(nje) telesa, gibanje telesa (rok), vedenje, obnašanje: TIT. FR., CORN., nunc gestus mihi ... capiundus est novus TER., huic simile vitium in gestu motuque (sc. corporis) caveatur CI. pri drži in gibanju, gestum imitari LUCR., g. edendi (pri jedi) O., quo quaeque in gestu deprenditur, haesit in illo O., g. manūs, gestu rogare O., nec bracchia reddere gestus, nec pes ire potest O., avium g. SUET. mahanje ptičev s perutmi pri letanju.

    2. gibanje rok, prikazovanje z rokami, gestikuliranje govornikov in gledaliških igralcev (naspr. motus gibanje celega telesa): in gestu peccare CI., histrionum non nulli gestus CI., gestum agere CI. ali componere Q., motus gestusque SUET., histrionici gestus CYPR., AMM. –

    II. opravljanje, oskrbovanje: ICTI.