Franja

noveno deveti

la novena parte, el noveno devetina

nūdō -are -āvī -ātum (nūdus)

1.
a) v ožjem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti): hominem nudari iubet Ci., tribunos nudari iussit L., nudare corpus L., Cat. ali corpora Enn., superiore corporis parte nudatā C. z nezavarovanim zgornjim delom telesa, tj. brez čelade in oklepa, n. dentes Lucr., nudata crura, nudati humeri V., nudati V. (o rokoborcih), nudato … curre pede Tib., instat anus canosque suos et inania nudans ubera per cunas O., n. artūs Sil., Iuno nudata Lact.
b) v širšem pomenu razgaliti (razgaljati), sleči (slačiti), vzeti čemu pokrivalo, odevalo idr., odkri(va)ti, razkri(va)ti, oprostiti (oproščati) kaj česa: Sen. ph., Val. Fl., telum vaginā N. izdreti iz nožnice, gladium L. potegniti, tectum nudatum (sc. tegulis) L. razkrita streha, viscera nudant V., cornicula furtivis nudata coloribus H., n. arborem locus Plin., caput crine Petr., ventus nudaverat vada L. je izsušil, vada nudantur L. ali litora nudantur T. se sušijo, presihajo, arenam aestus nudans (sc. aquā) Plin., n. gurgite pontum Tib., agros n. populando L. pustošeč ogoliti = (o)pustošiti, messes n. O. oluščiti = zmlatiti, n. radices (sc. graminum) Col. Pogosto kot voj. t. t. vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, pustiti (puščati) koga, kaj brez vojakov, braniteljev, (za)pustiti (zapuščati) koga, kaj brez obrambe, pustiti (puščati) koga nezavarovanega (kaj nezavarovano), ne (za)ščititi koga, česa, ne zasesti (zasedati) česa: n. murum defensoribus, collem hominibus C., castra nudata C., n. litora C., ripam L., omnia V. ali terga fugā n. V., Sil. sovražniku izpostaviti (izpostavljati).

2. metaf. „ogoliti“ = vzeti (jemati) komu kaj, spraviti (spravljati) koga ob kaj, (o)ropati, (o)pleniti koga, izropati koga do golega: omnia Ci., aliquem praesidio Ci., fana donis Ci., nudata a Verre provincia Ci., rem publicam interitu consulum nudare Ci. ep. izpostaviti nevarnemu položaju, vis ingenii scientiā iuris nudata Ci., nudatā omnibus rebus tribuniciā potestate C., quem praeceps alea nudat H., nudatos opere censorio … restituit Suet., Maxentium nudare conatus Eutr. spraviti ob dostojanstvo.

3. pren. da(ja)ti vedeti, povedati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, (po)kazati, izda(ja)ti: qui mea pericula … vestrā deprecatione nudarunt Ci., n. animos, voluntates hominum L., defectionem L., Ph., consilia L., Cu., nimis detegendo cladem nudandoque L., nec illi … nudare quid vellent L., aras traiectaque pectora ferro nudat (zevg.) V., n. facta O., litigatores Amm., fraudem Cl.

nūllā-tenus (sc. parte) adv. nikakor ne: Aug., M., Fulg., Cass., Cod. I., Icti.

nūllus-dum, nūlladum, nūllumdum (ixpt. nūllus in dum) doslej še nihče (nobeden): Alpes inde oppositae erant; quas inexsuperabiles visas haud equidem miror nulladum via L., aliquamdiu iam pugnatum erat, atrox caedes circa signa Samnitium, fuga ab nulladum parte erat L.

ob-murmurō -āre -āvī -ātum (ob in murmurāre)

1. mrmrati, mrmljati, godrnjati, vršati, šepetati proti čemu: vana peto: precibusque meis obmurmurat ipse quasque quatit, nulla parte coercet aquas O., Pharisaeis obmurmurantibus, quod … Ambr., Xenophon, cum equo veheretur et pedites iugum quoddam occupare iussisset [audissetque] unum ex eis obmurmurantem [quod diceret] facile tam laboriosa sedentem imperare, desiluit et gregalem equo imposuit, cursu ipse ad destinatum iugum contendens Front.

2. mrmrati, mrmljati pri (ob) čem, k čemu, zraven česa: postridie quoque in augurando tempestate orta graviter prolapsum identidem obmurmurasse Suet.

obravnáva (-e) f

1. discussione:
dati, predložiti osnutek zakona v obravnavo dare, proporre in discussione il progetto di legge

2. jur. dibattito, dibattimento; processo:
udeležiti se obravnave partecipare, prendere parte al dibattito
končati, odložiti, prekiniti obravnavo concludere, rimandare, interrompere il dibattimento
glavna obravnava dibattimento
zapuščinska obravnava dibattito successorio

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

ôče padre m

stari oče abuelo m (po očetovi strani paterno, po materini strani materno)
vaš g. oče su señor padre
adoptivni, krušni oče padre adoptivo
družinski oče padre de familia
njegov lastni oče su propio padre
sveti oče (papež) el Santo Padre
bog oče Dios Padre
po očetovi strani por parte de padre
on je izrezan oče (él) es el vivo retrato de su padre
kakršen oče, takšen sin cual padre, tal hijo

od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
od mesta do mesta de ciudad en ciudad
od časa do časa de tiempo en tiempo
od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
od mladosti desde la juventud
od zgoraj navzdol de arriba abajo
eden od nas uno de nosotros
spremljan od svoje družine acompañado de su familia
od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
jokati od veselja llorar de gozo
ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
posloviti se od svojih despedirse de los suyos
pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
umreti od žeje morir de sed
zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar

odpádati (-am) | odpásti (-pádem) imperf., perf.

1. cadere, staccarsi, scrostarsi; svestirsi:
omet na več mestih odpada l'intonaco si scrosta in più punti
zreli sadovi sami odpadajo i frutti maturi cadono da soli

2. defezionare; rel. apostatare

3. venir abolito; scomparire; non aver luogo:
zaradi majhnega števila dijakov bo nekaj paralelk odpadlo verranno abolite alcune classi parallele per mancanza di studenti
zaradi bolezni predstava odpade causa malattia, lo spettacolo non avrà luogo

4. odpasti na, za esser costituito da, riguardare; essere destinato a:
na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije un buon quarto della Slovenia è costituito da prati e pascoli
del denarja odpade za nakup opreme parte della somma va, è destinata all'acquisto di attrezzature

5. pren. (biti neprimeren) essere inopportuno, sconsigliabile:
kopanje zaradi umazane vode odpade per l'inquinamento dell'acqua si sconsiglia la balneazione

odpeljáti (-péljem) | odpeljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. trasportare, portare:
odpeljati ranjenca v bolnišnico portare il ferito all'ospedale
odpeljati avto v delavnico portare l'auto dal meccanico

2. partire:
avtobus odpelje zvečer il pullman parte la sera

3. condurre, portare; associare; prelevare:
peljati koga na ples portare uno a ballare
odpeljati v taborišče, v zapor deportare; condurre in prigione, associare alle carceri

B) odpeljáti se (-péljem se) | odpeljávati se (-am se) perf. refl. andarsene, partire; volar via

odprávek (-vka) m jur.

1.
dedni odpravek parte legittima

2. copia:
odpravek sodbe copia della sentenza

omnīnō, adv. (iz omnis, prim. repentīnō)

1. povsem, popolnoma, docela, sploh, vsega (vseh) skupaj: aut omnino aut magna ex parte Ci., o. non amplius centum N., erant o. itinera duo C., de hominum genere aut o. de animalium Ci., quinque o. fuerunt Ci., diebus o. decem et octo C.

2. (stopnjuje pojme) sploh (le), celo (le): nec leges ullae sunt nec iudicia nec o. simulacrum aliquod aut vestigium civitatis Ci., nam pleraque facta tantum et omnino commota … serpunt Plin. iun.

3. (povzema prejšnje povedi) skratka, na kratko, z eno besedo: o., ut te absolvam, nullam pictam conspicio hic avem Pl.

4. (naznačuje splošno veljavnost kake povedi) sploh, res (resnica), da, seveda: nego illum adolescentem o. illo die esse mortuum Ci., pugnas o., sed cum adversario facili Ci., o. est amans sui virtus Ci.

5. docela, dočista, čisto, povsem, popolnoma, v vsakem oziru: nunc ego o. occĭdi Pl., me o. lapidem, non hominem putas Ter., o., quid Romae ageretur, nescivit Ci. prav nič ni vedel, (sc. piisimus) quod verbum o. nullum in linguā Latinā est Ci. beseda, ki je v latinščini sploh ni, o. neminem video Ci. prav nikogar, nihil dicis o. Ci., o. provinciam neglexi Ci.

onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs.

opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto

2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

5. determinare

B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.

oprostíti (-ím) | opróščati (-am)

A) perf., imperf.

1. esonerare, esentare:
oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse

2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
oprostiti del kazni condonare parte della pena

3. scusare; perdonare:
oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
oprostite, da vas motim scusi se la disturbo

4. star. liberare:
oprostiti talce liberare gli ostaggi

B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scusarsi

2. star. liberarsi, sciogliersi:
oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio

oséba persona f ; (gledališka, pomembna) personaje m ; (zasmehljivo) individuo m , sujeto m

pravna oseba persona jurídica
nezaželena oseba persona non grata
brez ozira na osebo sin consideraciónes personales, sin preferencia
v eni (sami) osebi en una sola (ali misma) persona
v lastni osebi en persona, personalmente
jaz za svojo osebo en cuanto a mí (toca); yo personalmente; por mi parte
na, za osebo por persona, por cabeza, fam por barba
za dve osebi (npr. soba) bipersonal

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

otra cosa nekaj drugega
(el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
al otro día naslednji (drugi) dan
otro tal isto
otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
otra vez še enkrat, znova, zopet
otro yo moj drugi jaz
ningún otro noben drug
al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de un lado a otro sem in tja
uno después de otro eden za drugim
de tal manera o de tal otra takó ali takó
en otra parte kje drugje, drugod
ni uno ni otro ne eno ne drugo
a otra parte drugam
por otra parte z druge strani, nasprotno
ser muy otro čisto drugačen biti
¡otra! bis! še enkrat!
¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
¡hasta otra! na svidenje!
otro que tal še eden; (ironično) iste baže
no digo u/c por otra govorim resnico
¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
entre otros med drugimi
comer con otros skupaj (z drugimi) jesti

ozír (-a) m

1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione

2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
v nobenem oziru niente affatto
v nekem oziru parzialmente, in parte
z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda