Franja

toot [tu:t]

1. samostalnik
trobljenje, hupanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
trobiti (v rog); zatrobiti, zahupati, hupati

to toot one's own horn figurativno sam sebe hvaliti, sam sebi hvalo peti

trn¹ moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Dorn (listni Blattdorn, koreninski Wurzeldorn); bodica: der Stachel
beli trn rastlinstvo, botanika (glog) der Weißdorn
črni trn rastlinstvo, botanika die Schlehe
ognjeni trn der Feuerdorn
porasel s trni dornenbesetzt
figurativno trn v peti ein Dorn im Auge
trn v telesu ein Pfahl im Fleisch

tŕn thorn; spine; prickle

brez tŕnov without a thorn, spineless, thornless
poln tŕnov thorny
beli tŕn hawthorn, (redko) whitethorn
črni tŕn blackthorn, sloe
to mi je tŕn v peti (figurativno) it is a thorn in my flesh (ali in my side)
moj uspeh mu je tŕn v peti he envies me my success
biti kot na tŕnih (figurativno) to be on tenterhooks, (žargon) to be like a cat on hot bricks
ni rože brez tŕna (there is) no rose without a thorn

tŕn épine ženski spol , piquant moški spol

beli trn aubépine ženski spol, crataegus moški spol
črn trn prunellier moški spol
biti na trnih (figurativno) être sur des épines
on mi je trn v peti (figurativno) je ne peux le voir en peinture, je ne peux pas le supporter
ni rože brez trna il n'y a pas (ali point) de rose sans épines

tŕn espina f (tudi fig)

beli trn espino m blanco
črni trn ciruelo m silvestre, endrino m
on jim je trn v peti (fig, ne morejo ga videti) no pueden verle ni en pintura
zadreti si trn v nogo clavarse una espina en el pie
ni rože brez trna no hay miel sin hiel, no hay boda sin tornaboda

trumpet [trʌ́mpit]

1. samostalnik
glasba trobenta; glas, zvok trobente (tudi figurativno)
zvočnik (gramofona itd.)

trumpet call znak, signal s trobento
ear trumpet slušalo (za naglušne)
flourish of trumpets trobentanje s trobentami, fanfare
speaking-trumpet govorilo, trobilo; megafon
to blow one's own trumpet trobentati, peti (sam) svojo slavo, hvalo; sam sebe hvali(sa)ti
to sound the trumpet (za)trobiti, (za)trobentati

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
trobiti s trobento, trobentati (tudi o slonu)
figurativno raztrobiti; razglasiti

trumpeter [trʌ́mpitə] samostalnik
vojska trobentač
figurativno razglaševalec, oznanjevalec
figurativno oseba, ki kaj raztrobenta (razbobna)

to be one's own trumpeter trobentati, peti lastno slavo, hvalo

unisson [-sɔ̃] masculin soglasje

à l'unisson soglasno
être à l'unisson harmonirati med seboj
se mettre à l'unisson (de) prilagoditi se, ravnati se (po)
chanter à l'unisson enoglasno peti

uspavanka samostalnik
1. (pesem) ▸ altatódal, bölcsődal
2. izraža negativen odnos (o športnem dogodku) približek prevedka ▸ álmosító dolog
V prvi tretjini smo gledali pravo uspavanko, Kitajci so umirili slovenske hokejiste, naši pa so igrali brez prave agresivnosti in hitrosti. ▸ kontrastivno zanimivo Az első harmadban álmosítóan zajlottak az események, a kínaiak lenyugtatták a szlovén jégkorongosokat, így ezután a játékosaink nem a kellő agresszivitással és lomhán játszottak.

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

visóko prislov high; highly

biti visóko cenjen to be highly esteemed
visóko leteti (figurativno, biti častihlepen) to fly high, to aim high, to have high aspirations
visóko nositi glavo (figurativno) to hold (ali to carry) one's head high
sonce je visóko nad obzorjem the sun is high above the horizon
visóko igrati to play high
visóko meriti, ciljati to aim high
visóko péti to sing high

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

visôko haut(ement), grandement

visoko ceniti apprécier (ali estimer) hautement (ali grandement)
visoko igrati jouer gros
visoko glavo nositi porter la tête haute
visoko se nositi faire le fier, se croire, prendre des airs hautains
visoko peti chanter haut
visoko spoštovati, častiti vénérer hautement (ali grandement)
visoko stati nad kom (figurativno) être bien supérieur à quelqu'un

visôko adv. alto, in alto; altamente:
visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
visoko peti cantare con voce alta
šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
visoko doneče besede parole altisonanti
preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente

vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj

vlóga gledališče part, role, rôle; (v banko) deposit; (prošnja) application; petition; (v igri, vložek) stake

nehvaležna vlóga an ungrateful part
zasedba vlóg gledališče cast
néma vlóga gledališče nonspeaking role, walk-on part
hranilna vlóga savings-bank deposit
film X. v glavni vlógi Y. a film featuring Y.
igrati negativno vlógo gledališče, lopov, kriminalec to play a baddy (ali a heavy)
igrati vlógo v... gledališče to act a part in...
igrati glavno vlógo v igri ipd. to star in a play, to feature in a play, to play the main role, (figurativno) to play the key role, to be the kingpin
igrati važno vlógo v... to play an important part in...
igrati žalostno, klavrno vlógo to cut a poor figure
igral je klavrno vlógo v tej zadevi he cut a poor figure in that affair
igrati stransko vlógo (figurativno) to play second fiddle, to be of second-rate importance
to ne igra nobene vlóge (figurativno) that does not matter, that makes no difference
denar ne igra vlóge money is no object
napraviti pismeno vlógo to put in a written application
napraviti vlógo na... to make an application to...
péti vodilno vlógo v operi to sing the lead in an opera

vociferous [vousífərəs] pridevnik (vociferously prislov)
kričeč, kričav, zelo glasen; hrupen, razgrajaški

vociferous talk vpitje
a vociferous crowd hrupna, bučna množica
to be vociferous glasno vpiti ali peti, dreti se

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
začeti od neke teze, točke: ausgehen von
začeti od ničle bei Null anfangen
začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
začeti z malega klein anfangen
začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
začeti stavkati in den Streik treten
začeti veljati in Kraft treten
začeti uresničevati ins Werk setzen
začeti z delom Hand ans Werk legen
začeti se bati Angst bekommen
začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
ko se … začne bei …-beginn
(ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten

začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year