Franja

tībia -ae, f

1. golenica, golenična kost, tíbija, piščal (gr. κνήμη, naspr. sūra): Cels., Plin. iun. idr., concidit et fregit tibiam Ph.

2. meton.
a) (prvotno narejena iz golenične kosti) piščal(ka), flavta: Ci., H., Tib., Lucr. idr., tibia adunco cornu O., curva tibia V.; nav. pl. (ker so piskali na dve piščali hkrati): Pl., L., Q., tibiis cantare N. ali canere Ci. piskati, igrati na piščali, cantare carmina tibiis (gr. αὐλῳδεῖν) N. peti ob spremljavi piščali, ad tibias dicere Lamp. predavati ob spremljavi piščali; prim.: biforem dat tibia cantum V. dvojen glas (ker sta bili piščali različno ubrani oz. uglašeni), tibiae duae dextrae ali incentivae Varr. tankoglasni piščali, piščali z visokimi toni, diskantni piščali, duae sinistrae ali succentivae Varr. debeloglasni piščali, piščali z nizkimi toni, basovski piščali, baspiščali, tibiae duae impares O. z visokim in nizkim tonom (tj. debelim in tenkim glasom; ena je bila dextra, druga sinistra), tibiae Sarranae, Phrygiae, Lydiae Plin., Serv. (nanašajoč se na tri najstarejše tonovske načine) tirska piščal (Sarrana) je bila najnižja, frigijska srednja, lidijska najvišja; Plin.; preg.: apertis, ut aiunt, tibiis Q. odprtih piščalnih luknjic, z odprtimi piščalnimi luknjicami = glasno, naglás.
b) cevka, cevčica spredaj na klistirki: Cael.

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti

tōno m

1. fiz. ton

2. glasba ton, zven; tonski način

3. ekst. ton, nota:
i toni alti, bassi visoke, nizke note
dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

4. jezik ton; ekst. način izražanja:
parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

5. (barvni) ton:
toni caldi, freddi topli, hladni toni

6. med. tonus:
essere in tono pren. dobro se počutiti

7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
un abito di tono elegantna obleka
una giacca di tono sportivo športni suknjič
darsi un tono obnašati se gosposko
il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste

toot [tu:t]

1. samostalnik
trobljenje, hupanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
trobiti (v rog); zatrobiti, zahupati, hupati

to toot one's own horn figurativno sam sebe hvaliti, sam sebi hvalo peti

trn¹ moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Dorn (listni Blattdorn, koreninski Wurzeldorn); bodica: der Stachel
beli trn rastlinstvo, botanika (glog) der Weißdorn
črni trn rastlinstvo, botanika die Schlehe
ognjeni trn der Feuerdorn
porasel s trni dornenbesetzt
figurativno trn v peti ein Dorn im Auge
trn v telesu ein Pfahl im Fleisch

tŕn thorn; spine; prickle

brez tŕnov without a thorn, spineless, thornless
poln tŕnov thorny
beli tŕn hawthorn, (redko) whitethorn
črni tŕn blackthorn, sloe
to mi je tŕn v peti (figurativno) it is a thorn in my flesh (ali in my side)
moj uspeh mu je tŕn v peti he envies me my success
biti kot na tŕnih (figurativno) to be on tenterhooks, (žargon) to be like a cat on hot bricks
ni rože brez tŕna (there is) no rose without a thorn

tŕn épine ženski spol , piquant moški spol

beli trn aubépine ženski spol, crataegus moški spol
črn trn prunellier moški spol
biti na trnih (figurativno) être sur des épines
on mi je trn v peti (figurativno) je ne peux le voir en peinture, je ne peux pas le supporter
ni rože brez trna il n'y a pas (ali point) de rose sans épines

tŕn espina f (tudi fig)

beli trn espino m blanco
črni trn ciruelo m silvestre, endrino m
on jim je trn v peti (fig, ne morejo ga videti) no pueden verle ni en pintura
zadreti si trn v nogo clavarse una espina en el pie
ni rože brez trna no hay miel sin hiel, no hay boda sin tornaboda

trumpet [trʌ́mpit]

1. samostalnik
glasba trobenta; glas, zvok trobente (tudi figurativno)
zvočnik (gramofona itd.)

trumpet call znak, signal s trobento
ear trumpet slušalo (za naglušne)
flourish of trumpets trobentanje s trobentami, fanfare
speaking-trumpet govorilo, trobilo; megafon
to blow one's own trumpet trobentati, peti (sam) svojo slavo, hvalo; sam sebe hvali(sa)ti
to sound the trumpet (za)trobiti, (za)trobentati

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
trobiti s trobento, trobentati (tudi o slonu)
figurativno raztrobiti; razglasiti

trumpeter [trʌ́mpitə] samostalnik
vojska trobentač
figurativno razglaševalec, oznanjevalec
figurativno oseba, ki kaj raztrobenta (razbobna)

to be one's own trumpeter trobentati, peti lastno slavo, hvalo

unisson [-sɔ̃] masculin soglasje

à l'unisson soglasno
être à l'unisson harmonirati med seboj
se mettre à l'unisson (de) prilagoditi se, ravnati se (po)
chanter à l'unisson enoglasno peti

uspavanka samostalnik
1. (pesem) ▸ altatódal, bölcsődal
2. izraža negativen odnos (o športnem dogodku) približek prevedka ▸ álmosító dolog
V prvi tretjini smo gledali pravo uspavanko, Kitajci so umirili slovenske hokejiste, naši pa so igrali brez prave agresivnosti in hitrosti. ▸ kontrastivno zanimivo Az első harmadban álmosítóan zajlottak az események, a kínaiak lenyugtatták a szlovén jégkorongosokat, így ezután a játékosaink nem a kellő agresszivitással és lomhán játszottak.

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

visóko prislov high; highly

biti visóko cenjen to be highly esteemed
visóko leteti (figurativno, biti častihlepen) to fly high, to aim high, to have high aspirations
visóko nositi glavo (figurativno) to hold (ali to carry) one's head high
sonce je visóko nad obzorjem the sun is high above the horizon
visóko igrati to play high
visóko meriti, ciljati to aim high
visóko péti to sing high

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

visôko haut(ement), grandement

visoko ceniti apprécier (ali estimer) hautement (ali grandement)
visoko igrati jouer gros
visoko glavo nositi porter la tête haute
visoko se nositi faire le fier, se croire, prendre des airs hautains
visoko peti chanter haut
visoko spoštovati, častiti vénérer hautement (ali grandement)
visoko stati nad kom (figurativno) être bien supérieur à quelqu'un

visôko adv. alto, in alto; altamente:
visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
visoko peti cantare con voce alta
šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
visoko doneče besede parole altisonanti
preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente

vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj

vlóga gledališče part, role, rôle; (v banko) deposit; (prošnja) application; petition; (v igri, vložek) stake

nehvaležna vlóga an ungrateful part
zasedba vlóg gledališče cast
néma vlóga gledališče nonspeaking role, walk-on part
hranilna vlóga savings-bank deposit
film X. v glavni vlógi Y. a film featuring Y.
igrati negativno vlógo gledališče, lopov, kriminalec to play a baddy (ali a heavy)
igrati vlógo v... gledališče to act a part in...
igrati glavno vlógo v igri ipd. to star in a play, to feature in a play, to play the main role, (figurativno) to play the key role, to be the kingpin
igrati važno vlógo v... to play an important part in...
igrati žalostno, klavrno vlógo to cut a poor figure
igral je klavrno vlógo v tej zadevi he cut a poor figure in that affair
igrati stransko vlógo (figurativno) to play second fiddle, to be of second-rate importance
to ne igra nobene vlóge (figurativno) that does not matter, that makes no difference
denar ne igra vlóge money is no object
napraviti pismeno vlógo to put in a written application
napraviti vlógo na... to make an application to...
péti vodilno vlógo v operi to sing the lead in an opera