Franja

pobožnost samostalnik
1. neštevno (predanost veri) ▸ ájtatosság, vallásosság, áhítatosságZaradi svoje pobožnosti se je odločil za duhovniški poklic. ▸ Ájtatossága arra késztette, hogy a papi hivatást válassza.
Bila je verna žena in je svojo pobožnost posredovala tudi sinu. ▸ Hívő feleség volt, és vallásosságát továbbadta a fiának.

2. (verski obred) ▸ ájtatosság, áhítatOdvijajo se tudi razne pobožnosti ob vaških kapelah. ▸ A falusi kápolnákban különböző áhítatokat is tartanak.

podnevi prislov
(čez dan) ▸ nappal, napközbenImagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na borovcih. ▸ Az imágók nappal aktívak, és a fenyőfákon tartózkodnak.Mi poznamo samo svoje delo, ki ga moramo opravljati podnevi in ponoči. ▸ Mi csak a munkánkat ismerjük, amit éjjel-nappal végeznünk kell.
Ponoči sva skupaj študirala, podnevi pa sem delal. ▸ Éjjel együtt tanultunk, napközben pedig dolgoztam.

podrejèn (-êna -o)

A) adj.

1. subordinato, sottoposto, dipendente, gregario; assoggettato, subalterno; soggetto:
v nekaterih skupnostih je žena povsem podrejena možu in alcune comunità la moglie è completamente subordinata al marito

2. (nepomemben) insignificante, irrilevante, in sottordine, gregario:
podrejena vloga ruolo gregario
opravljati podrejeno funkcijo avere un incarico in sottordine

B) podrejêni (-a -o) m, f, n subalterno (-a), subordinato (-a), sottoposto (-a), dipendente, inferiore

poklic moški spol (-a …) der Beruf (čudovit Traumberuf, deficitaren Mangelberuf, drugi Zweitberuf, igralski Schauspielerberuf, modni Modeberuf, pedagoški Lehrberuf, stranski Nebenberuf, učiteljski Lehrerberuf, umetniški Künstlerberuf, zdravstveni Heilberuf)
svobodni poklic freier Beruf
… poklica Berufs-
(izbira die Berufsfindung, die Berufswahl, opis das Berufsbild, opravljanje die Berufsausübung, prepoved opravljanja das Berufsverbot, svobodna izbira die Berufsfreiheit)
opravljati poklic einen Beruf ausüben
mojstrsko obvladanje poklica das berufliche/fachliche Können
izučiti se drugega poklica umlernen
brez poklica berufslos
o poklicu über den Beruf
predstava o poklicu das Berufsbild
po poklicu von Beruf
po osnovnem poklicu von Haus aus
v poklic in den Beruf
usmerjen v poklic berufsorientiert, (nanašajoč se) berufsbezogen
delo v poklicu die Berufsarbeit
v poklicu im Beruf, im Berufsleben
v drugem poklicu berufsfremd
v svobodnem poklicu freiberuflich
nasledniki v poklicu der Nachwuchs
skrb za naslednike v poklicu die Nachwuchsförderung
za poklic für den Beruf
… za poklic Berufs-
(izobrazba die Berufsbildung, Berufsausbildung, sposobnost die Berufseignung)
narediti za poklic professionalisieren, zum Beruf machen

poklíc calling, vocation; occupation; profession; (obrt, rokodelstvo) trade

akademski poklíci the learned professions
rokodelski poklíci pl manual trades pl
kaj je njegov poklíc (po poklícu)? what is his profession?
po poklícu je učitelj he is a teacher by profession
avtomehanik je po poklícu he is a motor mechanic by trade
kakšen poklíc si bo izbral? what profession will he choose?
redni (postranski) poklíc full-time, regular (secondary) occupation
izbrati poklíc to choose a vocation
ne čutim poklíca za študij prava I have no vocation for legal studies, I feel no urge to take up the law
lotiti se poklíca to enter a profession, to take up (ali to go in for) a profession
opravljati svoj poklíc to attend to one's business
zgrešiti svoj poklíc to mistake one's vocation

poklíc vocation ženski spol , profession ženski spol , métier moški spol , carrière ženski spol

po poklicu de profession, de métier
ročni, umski poklic métier manuel, intellectuel
rokodelski poklic métier manuel (ali artisanal)
svobodni poklic profession libérale
poklic tolmača interprétariat moški spol
učiteljski poklic profession d'enseignant (ali d'instituteur, de professeur)
imeti poklic za kaj avoir la vocation pour quelque chose
poklic si izbrati choisir un métier, embrasser une profession (ali une carrière)
izvrševati zdravniški poklic exercer la profession de médecin (ali la médecine)
menjati poklic changer de métier
opravljati poklic exercer (ali pratiquer) une profession (ali un métier)
stopili v učiteljski poklic entrer dans l'enseignement
zgrešiti poklic manquer sa vocation, se tromper de vocation
živeti za svoj poklic vivre (pour) son métier

poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
krojaški poklic mestiere di sarto
zdravniški poklic la professione del medico
svobodni poklic libera professione
evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
duhovniški poklic vocazione sacerdotale
sedeči poklic mestiere sedentario
poklic ovaduha il mestiere della spia
dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
opravljati poklic esercitare una professione

poklíc profesión f ; (rokodelski) oficio m

po poklicu de profesión
svoboden (trgovski) poklic profesión liberal (mercantil)
lotiti se poklica adoptar una profesión, tomar un oficio
opravljati poklic ejercer una profesión; practicar un oficio
posvetíti se poklicu dedicarse a una profesión (ozir. a un oficio)
on je zgrešil poklic ha errado la vocación
brez poklica sin oficio ni beneficio

polaga|ti (-m) položiti (immer wieder, langsam) legen, na kaj: auflegen; gradbeništvo, arhitektura napeljave, cevi, obloge: verlegen, auslegen (X auslegen mit)
polagati roke na kaj: die Hand/Hände auflegen
figurativno polagati na srce [nahelegen] nahe legen
polagati na jezik in den Mund legen
| ➞ → dajati, opravljati

pos|el² [ô] moški spol posli množina

1. Geschäfte množina (poklicni Berufsgeschäfte, državni Staatsgeschäfte, pisarniški Kanzleigeschäfte)
odpravnik poslov der Geschäftsträger
opravljati posle die Geschäfte besorgen
opravljanje poslov die Geschäftsbesorgung
predati posle die Geschäfte übergeben
predaja poslov die Geschäftsübergabe

2.
figurativno nečisti posli Machenschaften množina

pos|el³ [ô] moški spol (-la …) (opravek)
figurativno s tem nimam nobenega posla damit habe ich nichts zu tun
figurativno dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen, seine Sache verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
imeti lahek posel z (zlahka opraviti z) leichtes Spiel haben (mit)

pôsel travail moški spol , œuvre ženski spol , affaire ženski spol , occupation ženski spol , tâche ženski spol , besogne ženski spol , métier moški spol , entreprise ženski spol , marché moški spol , fait moški spol , soin moški spol , fonction ženski spol

argo boulot moški spol, business moški spol; (služabnik) serviteur moški spol, domestique moški spol
posli les affaires ženski spol množine; (služinčad) les domestiques moški spol množine, le personnel de service
posli gredo dobro les affaires vont bien
devizni posli commerce moški spol de devises, transaction ženski spol (ali opération ženski spol) de change
gospodinjski posli soins du ménage (ali domestiques)
odpravnik poslov chargé moški spol d'affaires
postranski posel métier moški spol d'appui
tekoči posli affaires courantes
terminski posel marché (ali opération ženski spol) à terme
vesten, korekten v poslih scrupuleux en affaires
izvrševanje, opravljanje tekočih poslov expédition des affaires courantes
brigati se za svoje posle (familiarno) s'occuper de ses oignons
vsakemu dodeliti posel assigner une tâche à chacun
imeti posla s kom avoir affaire à quelqu'un
imeti mnogo posla avoir fort à faire
izvršiti svoj posel remplir sa tâche
kaziti posel gâcher le métier
(na) hitro opraviti kak posel expédier une tâche
opravljati svoje običajne posle vaquer à ses occupations habituelles
dobro opravljati svoj posel bien faire son métier
potovati po poslih voyager pour affaires
prevzeti posle entrer en fonction(s)
spustiti se v neki posel s'engager dans une entreprise
vežbati koga v poslih rompre quelqu'un aux affaires
nimam nobenega posla s to stvarjo je ne suis pour rien dans cette affaire

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

potin [pɔtɛ̃] masculin

1. zlitina iz bakra in cinka, rdeča méd; tómbak

2. familier čenčanje, opravljanje; hrup

faire des potins sur quelqu'un opravljati koga
faire du potin, un potin du diable velik, peklenski hrup delati, razgrajati, delati kraval, kravalirati

praecōnius 3 (praecō) glasniški, oznanjevalski, klicarski: quaestus Ci.; subst. praecōnium -iī, n

1. glasniški posel, glasniška služba, glasništvo, klicarska služba, klicarstvo: praeconium alicui dare Pl., praeconium facere Ci., Suet. biti za glasnika (klicarja), opravljati glasniško (klicarsko) službo.

2.
a) razglasitev, razglas, naznanilo, sporočilo, objava, razglaševanje, širjenje, razširjanje: praeconium deferre alicui Ci., o meum miserum praeconium Ci., perago praeconia casus O., famae O. razglašam, praeconio edicere Ap.
b) razglasitev, oznanje(va)nje, oznanitev: resurrectionis Tert., evangelii Lact.

3. slavitev, proslava, hvala: laborum suorum p. versibus mandare Ci., formae praeconia feci O. slavil sem, praeconium facere de deo Lact.

prae-stō² -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

I. intr.

1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci. —

II. trans.

1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. — Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

2. occ.
a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

praetūra -ae, f (praetor)

1. prétorsko dostojanstvo, prétorstvo, prétorska služba, pretúra: Ci., L., T., Plin. idr., praeturam gerere N. opravljati pretorsko službo, biti pretor.

2. namestništvo: in Chelidonis domum praeturam totam detulisti Ci.

3. (pri Grkih) vojskovodstvo, vojno (nad)poveljništvo, vojaško (nad)poveljstvo, vrhovno poveljstvo (= gr. στρατηγία): cum (sc. Pericles) haberet collegam in praeturā Sophoclem Ci.

práksa (navada) practice, usage, use; work in one's profession; experience; (delo) practical work

zdravnik splošne prákse general practitioner
iz prákse (iz vaje) out of practice
uvesti v prákso kaj to put something into practice
opravljati prákso to follow (ali to pursue) a profession
opustil je svojo prákso he has retired from practice
ta zdravnik ima obsežno prákso this physician has an extensive practice ali many patients

práksa (-e) f

1. pratica; prassi:
zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
načela in praksa principi e prassi

2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

3. tirocinio, apprendistato, stage:
poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
vsakdanja praksa routine quotidiana