Franja

prō-rumpō -ere -rūpī -ruptum (prō in rumpere)

1. intr. prodreti (prodirati), udreti (jo) kam, bruhniti, planiti kam, v koga, iz česa, bukniti, zagnati (zaganjati) se, (z)drveti, zadreviti (se), pognati (poganjati) se: Hirt., T., Col., Sil., Sen. tr. idr., per medios audacissime C., (sc. Pallas) medius densos prorumpit in hostes V., prorumpit Tiberinus in mare V. d(e)re; metaf.: illa pestis prorumpet, qua poterit Ci. bo buknila, bo bruhnila na dan, vis morbi in imum intestinum prorupit N. je udarila na … , nisi in hac causa, qui vester animus sit, ostendetis, eo prorumpere (tako daleč zaide) hominum cupiditatem et scelus et audaciam Ci., lacrimae prorumpunt Plin. iun. se ud(e)rejo, se ulijejo, incendium aedibus proruperat T. ogenj je nastal pri hiši, ogenj je izbruhnil na hiši, nihil prorupit (nič se ni pojavilo), quo coniuratio intelligeretur T., prorumpere in bellum Iust. pognati se (spustiti se, podati se) v vojno, in necem militum, in scelera T. podati se v kaj, ad minas T. preteč bruhniti, ad quod victo silentio prorupit reus T. je bruhnil, izpregovoril; v istem pomenu tudi: prorumpere in vocem Ap. ali in verba Lamp.

2. trans. (iz)bruhniti, (iz)bruhati: (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V.; med. prodreti (prodirati): Lucr., Sil., Stat., Val. Fl. idr., proruptus corpore sudor V., unde it mare proruptum V. od koder se morje prodirajoče vali; refl. se prorumpere planiti, pognati se, (pri)dreti: sese in fugam Gell.

prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
prosíti kruha to ask for bread
prosíti za uslugo to ask a favour
prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
ne daj se prosíti! don't wait to be asked
vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

púška gun, (risanka) rifle, breechloader

púška za lov na ptice fowling piece; (starinska) musket, muzzle-loader
lovska púška hunting gun
púška kremenjača flintlock, firelock
púška karabinka carbine
strojna púška machine gun, Lewis gun
malokalibrska púška small-bore rifle
zračna púška air gun
avtomatska púška tommy gun, submachine gun, automatic firearm, automatic
protitankovska púška bazooka
púška repetirka repeater
dvocevna púška double-barrelled gun
s púško oborožen vojak rifleman, pl -men
cev púške (gun-)barrel
kopito púške butt of a rifle, rifle-butt
krogla iz púške bullet
v dosegu púške (zunaj dosega púške) within (out of) gunshot
stojalo za púške gun rack
municija za púško small-arms (ali rifle) ammunition
ogenj iz púšk rifle fire
strel iz púške gunshot, rifle shot
strelec s púško rifleman, pl -men
vizir púške backsight, (muha) sight
naboj za púško cartridge
jermen pri púški rifle sling
piramida púšk pile of arms
pritikline za púško rifle accessories pl
púške k nogi! ground arms!
púška je počila the gun went off
púška nese 2.000 m the gun has a range of 2,000 metres
držati púško vzporedno z zemljo to trail arms
dati púško na rame (z jermenom) to shoulder arms, (brez jermena) to slope arms
nabiti púško to load a gun
postaviti púške v piramido to pile (ali to stack) arms
slišati strel iz púške to hear a gunshot
ustreliti s púško to fire a shot
zgrabiti za púške to take up arms
vreči púško v koruzo (figurativno) to hang up one's axe, to throw up the sponge, to give in
púška je odpovedala the gun misfired (ali failed to go off)

púška carabina f ; voj fusil m ; (lovska, na šibre) escopeta f (de caza)

puška risanica fusil m rayado
ogenj iz pušk fuego m de fusilería
strel iz puške disparo m (ali tiro m) de fusil; balazo m
piramida pušk (voj) pabellón m de armas
postaviti puške v piramide formar pabellones
nabiti (sprožiti) puško cargar (disparar) el fusil
vreči puško v koruzo (fig) echar la soga tras el caldero
strojna puška fusil m ametrallador

rake out prehodni glagol
izgrebsti (pepel); izbrskati, izvohati

to rake out a fire pogasiti ogenj

ranimer [ranime] verbe transitif zopet oživiti, figuré poživiti, osvežiti; vzpodbuditi

ranimer l'enthousiasme, le courage, la douleur zopet oživiti navdušenje, pogum, bolečino
ranimer la flamme sur la tombe du Soldat inconnu zopet prižgati, poživiti ogenj na grobu Neznanega junaka
ranimer un noyé, une personne évanouie zopet oživiti, k zavesti, k sebi spraviti utopljenca, omedlelo osebo
ranimer le passé zopet oživiti preteklost
ranimer le zèle poživiti vnemo, gorečnost

Rauch, der, (-/e/s, ohne Plural) dim; in Rauch aufgehen/sich in Rauch auflösen razbliniti se; in Rauch und Flammen aufgehen pogoreti, zgoreti; in den Rauch schreiben zapisati v veter; kein Rauch ohne Flamme kjer je dim, je tudi ogenj

raviver [ravive] verbe transitif poživiti; figuré osvežiti; figuré obuditi, zbuditi; technique očistiti (kovino)

raviver les couleurs osvežiti barve
raviver une douleur ancienne obuditi staro bolečino
raviver le feu, la flamme razpihati ogenj, plamen
raviver une plaie oživiti rano za pospešenje njene zacelitve
se raviver zopet oživeti

ravviare

A) v. tr. (pres. ravvio) urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
ravviare la stanza pospraviti sobo
ravviare il fuoco zanetiti ogenj

B) ➞ ravviarsi v. rifl. (pres. mi ravvio) pren. urediti se

raznétiti inflamar; encender

raznetiti ogenj (sovraštvo) atizar el fuego (odio)

razpáliti to stir up

razpáliti ogenj to stir (ali to poke) the fire; figurativno to inflame; (razkačiti) to enrage, to stir someone's wrath, to provoke, to exasperate, make someone's blood boil; to infuriate, to lash into a fury

razšíriti (-im) | razšírjati (-am)

A) perf., imperf.

1. allargare, ampliare:
razširiti cesto, pot allargare la strada

2. allargare, slargare, dilatare; sbarrare:
razširiti roke allargare le braccia
razširiti nosnice, oči dilatare le narici, sbarrare gli occhi

3. propagare, diffondere, divulgare:
razširjati nauke, ideje divulgare dottrine, idee
peč je razširjala prijetno toploto po sobi la stufa diffondeva un piacevole calore per la stanza
kugo so razširile podgane la peste fu diffusa, trasmessa dai ratti

B) razšíriti se (-im se) | razšírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. allargarsi, farsi largo; dilatarsi:
proti središču mesta se ulica razširi la strada si allarga verso il centro della città

2. pren. propagarsi, diffondersi, divulgarsi:
ogenj se je hitro razširil il fuoco si propagò rapidamente

rdeči petelin moški spol figurativno (ogenj) der rote Hahn

replenish [ripléniš] prehodni glagol
zopet (znova) (na)polniti (with z)
dopolniti; zopet naložiti (peč); oskrbeti (z)

replenished with poln, napolnjen z
to replenish a fire (a stove) zopet naložiti na ogenj (v peč)

reverse³ [rivə́:s] pridevnik (reversely prislov)
obrnjen, prevrnjen; nasproten, naroben

in the reverse direction v nasprotni smeri
reverse fire vojska ogenj, ki je usmerjen na zaledje ali na utrdbe v zaledju
reverse side zadnja, hrbtna stran

ricochet [ríkəšət]

1. samostalnik
vojska odboj, odskok (izstrelka) pod stalnim kotom od površine, na katero udari

ricochet free kick šport indirektni prosti strel
ricochet shot (fire) odbojni strel (ogenj)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
odskočiti (o kamnu, krogli), odbiti (se), odbijati (se)

rinnovare

A) v. tr. (pres. rinnōvo)

1. obnoviti, obnavljati; prenoviti, prenavljati (tudi pren.):
rinnovare l'aria prezračiti
rinnovare il dolore pren. povečati bolečino
rinnovare un edificio prenoviti stavbo
rinnovare il fuoco podžgati ogenj
rinnovare la società prenoviti družbo

2. ponoviti, ponavljati; obnoviti, obnavljati, podaljšati:
rinnovare la domanda ponoviti vprašanje
rinnovare il contratto podaljšati pogodbo

3. prenoviti, prenavljati, posodobiti, posodabljati, modernizirati:
rinnovare l'armamento modernizirati oborožitev

B) ➞ rinnovarsi v. rifl. (pres. mi rinnōvo)

1. prenoviti, prenavljati se

2. ponoviti, ponavljati se

río moški spol reka, velereka, veletok; tok

río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
¡al río! proč s tem!
a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice

rok|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken

2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts

pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen

imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne