-
poltónski -a -o (ut) od pola tone: poltonski tovornjak
-
ponjáva ž
1. plahta, cerada, navlaka na kolima i vagonima radi zaštite robe od nevremena
2. pokrovac: konjska ponjava
-
poplèt -éta m poplet, ograda od šiblja, pruća koja zadržava odronjavanje zemlje
-
poprék pril.
1. poprijeko, popreko: poprek in podolgem; poprek položena deska
2. vsi poprek svi bez izuzetka, svi redom, svi od reda, svi bez razlike; svi listom: hvalijo ga vsi poprek
3. đuture, osjekom (-sek-), paušalno: kupiti, prodati poprek
4. poprijeko, popreko, krivo: poprek gledati koga
-
porcelánka ž
1. lula od porculana, porcelana
2. porculanača, porcelanača, glina od koje se pravi porculan, porcelan
3. obično mn. zool. porculanke, porcelanke, Cypraeidae
-
posihdôb i posihmál (au) pril. od ovoga, od onoga vremena, od onda, ubuduće: posihdob boš previdnejši
-
posnemálnik m stroj, mašina za skidanje, odvajanje vrhnja, pavlake, skorupa od mlijeka (mle-), separator
-
potérjati -am tražiti, potražiti, zatražiti od koga da plati, da vrati dug: poterjal je soseda za lanski dolg
zatražio je od susjeda (-sed-) da mu vrati prošlogodišnji dug, zajam; poterjal je vse dolžnike
naplatio je sve dugove
-
potíca ž kuglof, povitica, savijeni kolač sa nadjevom od rozina, cveba ili oraha i sl.: rozinova, orehova, pehtranova, makova potica
-
pótnica ž znojnica, podmetač ispod pazuha radi čuvanja tkanine od znoja
-
potrebováti -újem trebati, biti od potrebe, biti potrebnim, biti nužnim, potrebovati: potrebujem denarja
treba mi novac; potrebujem oddiha
treba mi odmor; potrebujem to, česar nimam
-
potújčiti -im odnaroditi, otuđiti od vlastitog naroda
-
povéslo s gužva, veza od slamve poveslo za povezovanje snopov
-
pozéba ž mraz, šteta od mraza, promrznuće: pozeba cvetja; nevarnost -e v zgodnji pomladi
-
pozeblína ž šteta od mraza, od mraza uništena vegetacija
-
pozébsti -zébem pozepsti, uzepsti, promrznuti, propasti od mraza: to noč je vse cvetje pozeblo; kopriva ne pozebe
neće grom u koprivu
-
práplodítev -tve ž abiogeneza, postanak života od nežive materije
-
préd predl.
I. s akuz. pred: pred hišo priti
doći pred kuću; predme naj ne hodi
da mi ne dolazi pred oči; predse gledati
gledati pred sebe
II. s instr. kazuje
1. mjesto (na pitanje gdje), pred: ustaviti se pred vasjo
stati pred selom; stati pred sodiščem
stajati pred sudom; pred seboj videti hišo
pred sobom vidjeti (-de-) kuću; sedel je za mizo s knjigo pred seboj
sjedio je za stolom s knjigom pred sobom
2. vrijeme (na pitanje kada), prije, pre: pred našim štetjem
prije našeg brojenja; do pred kratkim
do prije kratkog vremena; poezija pred Prešemom in po njem
poezija prije Prešerna i poslije njega
3. prednost (na pitanje pred kim, pred čim), prije, pre, pred: doseči cilj pred pred vsemi drugimi
postići cilj prije svih ostalih; odlikovati se pred tovariši
isticati se pred drugovima; umolkniti pred družbo
zaćutati pred društvom
4. prisutnost (na pitanje pred kim, pred čim), pred, od: pred sodnikom je bil nasilnež čisto majhen
pred sudijom je bio siledžija manji od makova zrna; skriti se pred ovaduhi
sakriti se od potkazivača
5. uzrok (na pitanje pred kim, pred čim, od koga, od čega), pred, od: križati se pred pošastjo
krstiti se pred nemani; bežati pred sovražnikom
bježati pred neprijateljem; umakniti se pred nevarnostjo
skloniti se od opasnosti
-
predálčje s
1. pregraci, pretinci: predalčje v skrinji
2. drveni skelet od tanjih greda: stene iz lesenega -a
-
predíven -va -o predivan, od prediva: laneni -i odpadki