Franja

Zadetki iskanja

  • lun|a ženski spol (-e …) astronomija der Mond (Jupitrova Jupitermond)
    mlada luna der Neumond, der Mondwechsel
    polna luna der Vollmond
    figurativno obraz kot luna luna das Vollmondgesicht
    figurativno držati se kot polna luna strahlen wie ein Vollmond
    brez lune noč: mondlos
    vpliv lune der [Mondeinfluß] Mondeinfluss
    zahod/zahajanje lune der Monduntergang
    želeti si luno z neba nach dem Mond greifen
    tuliti v luno pes: den Mond anbellen
    (biti) za luno figurativno hinter dem Mond (sein)
  • lúna moon

    polna lúna full moon
    nova lúna new moon
    pojemajoča (rastoča) lúna decreasing, decrescent, waning ali old (waxing ali crescent) moon
    obraz kot polna lúna a face like the full moon
    lúna je sijala the moon was shining, there was a moon
    pasti z lúne (figurativno) to fall from the clouds
    mi tudi nismo z lúne padli we weren't born yesterday
    lúna ga trka (figurativno) he is crazy (ali žargon loony, touched), pogovorno he's off his rocker
  • lunaire [lünɛr] adjectif lunin, mesečen; polmesečne oblike

    année féminin lunaire lunino leto
    clarté féminin lunaire lunina svetloba
    face féminin lunaire bled in okrogel obraz
  • lycopsis -is, f (gr. λύκοψις „volčji obraz“) bot. laški gádovec (Echium italicum Linn.) Plin. (prim. lycapsos).
  • madōnna

    A) f

    1. relig. (la Vergine Maria) Mati božja, devica Marija

    2. knjižno gospa

    3. madona, lepotica:
    viso da madonna angelski obraz

    4. pren.
    fa un freddo della madonna presneto mraz je

    B) inter. madona:
    madonna quant'è brutta! madona, kako je grda!
    madonna mia! jojmene!
  • manger1 [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

    bon à manger užiten
    salle féminin à manger jedilnica
    vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
    donner à manger quelqu'un dati komu jesti
    j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
    manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
    manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
    manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
    manger la consigne pozabiti (kaj)
    manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
    manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
    manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
    manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
    manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
    manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
    manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
    ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
    manger des pois chauds nejasno govoriti
    manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
    manger comme quatre (po)jesti za štiri
    se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
    manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
    à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
    manger des yeux požirati z očmi
    manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
    rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
    vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
    il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
    l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
    les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči
  • mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

    mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
    mano de azotes batine, udarci
    la mano derecha, mano diestra desna roka
    a mano derecha na desni, na desno
    la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
    mano de jabón namiljenje perila
    mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
    buena mano sreča
    aparato de mano ročni fotografski aparat
    carrito de mano ročni voziček
    a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
    mano a mano med štirimi očmi
    mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
    a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
    a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
    a mano salva brez sleherne nevarnosti
    a la mano z lahkoto
    ¡a la mano de Dios! zbogom!
    si a mano viene morda, o priliki
    de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
    en (de) propia mano lastnoročno
    por su mano z lastno roko
    abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
    alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
    alzar la mano groziti, pretiti
    apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
    bajar la mano popustiti v ceni
    besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
    cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
    cerrar la mano skop biti
    dar mano a uno dati komu pooblastilo
    dar la mano a uno komu pomagati
    dar la última mano dokončati
    dar de mano na cedilu pustiti
    dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
    dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
    echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
    echar mano a la espada zgrabiti za meč
    escribir a la mano po nareku pisati
    estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
    ganar a uno por la mano koga prehiteti
    irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
    una mano lava la otra roka roko umiva
    matar a mano airada umoriti
    meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
    meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
    meter mano a a/c lotiti se česa
    pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
    poner mano(s) a la obra lotiti se dela
    tener mano con uno imeti vpliv na koga
    tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
    tener de su mano (a) na koga lahko računati
    tener a la mano pri roki imeti
    tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
    untar la mano podkupiti
    venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
    si a mano viene morda, o priliki
    manos limpias poštenost
    corto de manos neokreten
    jugador de manos slepar
    silla de manos nosilni stol, nosilnica
    comerse las manos tras pohlepen biti na
    darse a manos popustiti
    dar de manos na obraz pasti
    dar en manos de alg. komu v roke pasti
    darse las manos podati si roke, spraviti se
    estar con las manos en la masa biti pri delu
    irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
    llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
    mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
    quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
    retorcerse las manos roke viti
    tener muchas manos zelo spreten biti
    tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
    a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
    con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡manos a la obra! na delo!
  • marmelade [marməlad] féminin kompot iz zmečkanega in s sladkorjem skuhanega sadja; čežana, mezga (de pommes, de poires, d'abricots iz jabolk, hrušk, marelic)

    en marmelade spremenjen v kašo, zmečkan
    (familier) avoir la figure en marmelade imeti potolčen, zbit, zdelan obraz
    (familier) être dans la marmelade biti v težavnem finančnem položaju
  • mármoren, mármornat de (ali en) marbre, marmoréen

    marmoren kip statue ženski spol de (ali en) marbre, marbre moški spol
    marmorna(ta) plošča plaque ženski spol de marbre
    marmoren steber colonne ženski spol de marbre
    marmoren obraz visage moški spol marmoréen
  • marmōreo agg.

    1. marmoren, marmornat

    2. bel, trd kot marmor:
    volto marmoreo pren. marmornati obraz
  • marqué, e [marke] adjectif zaznamovan, označen, obeležen; poudarjen; viden, izrazit

    briquet masculin marqué z žigom opremljen vžigalnik
    différence féminin marquée izrazita razlika
    à l'heure marquée ob določeni uri
    taille féminin marquée (z obleko) poudarjen stas (postava)
    visage masculin marqué gub poln obraz
  • martyr, e [martir] adjectif mučeniški; masculin, féminin mučenec, mučenik; mučenica; trpin, -nka

    martyr de la liberté mučenik za svobodo
    la Pologne martyre mučeniška Poljska
    mine féminin de martyr mučeniški obraz
    mort féminin de martyr mučeniška smrt
    prendre, se donner des airs de martyr, fouer les martyrs delati se mučenika, hliniti veliko trpljenje
  • mask|a2 ženski spol medicina, tehnika die Maske, -maske (za kisik Sauerstoffmaske, plinska Gasmaske, potapljaška Tauchermaske, zaščitna za obraz Gesichtsmaske, zaščitna Schutzmaske, za narkozo Narkosemaske)
    varilska maska das Schutzschild
    maska za usta der Mundschutz
    foto: die Maske
  • máska masque moški spol

    ples v maskah bal moški spol masqué (ali travesti, costumé), mascarade ženski spol
    plinska maska masque à gaz
    posmrtnamaska masque mortuaire (ali funéraire)
    sabljaška maska masque d'escrime
    maska za obraz masque facial (de eauté)
    strgati komu masko z obraza arracher le masque de quelqu'un (ali à quelqu'un)
  • máska máscara f (tudi oseba)

    pustna maska máscara f, antifaz m; careta f
    posmrtna maska mascarilla f
    sneti komu masko desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg; fig quitarle a alg la máscara
    nadeti si masko ponerse la careta
    ples v maskah baile m de máscaras
    protiplinska maska máscara de gas, máscara antigás
    maska za podvodni lov máscara de pesca submarina
    maska za obraz (kozmetika) máscara f
    sprevod mask desfile m de máscaras
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • mediocritās -ātis, f (mediocris)

    1. „srednjost“ = neznatnost, nepomembnost, navadnost, majhnost, povprečnost, neimenitnost: memoriae Q., rei familiaris Suet., hominum Vell., non video in hac meā mediocritate ingenii quid despicere possit Antonius Ci., nostra m. Vell. ali mea m. Gell. moja majhnost (izraz skromnosti).

    2. zmernost, umerjenost, srednja pot: auream quisque mediocritatem diligit H., mediocritatem tenere Ci. imeti mero, poznati mero, držati se mere, dicendi ali in dicendo Ci., vultūs Corn. umerjen obraz (= ne preveder in ne preresen), mediocritates perturbationum vel morborum animi Ci., mediocritates probabant Ci. umerjanje (brzdanje) strasti.
  • melanhóličen mélancolique, chagrin, sombre, triste

    melanholičen obraz (pogled) visage moški spol (regard moški spol) mélancolique
    melanholična pokrajina paysage moški spol mélancolique
  • míčen (-čna -o) adj. grazioso, carino, ameno; interessante:
    mičen obraz volto grazioso
    mično jezero un laghetto ameno
  • mil1 (-a, -o)

    1. (ljub) lieb

    2. (ljubek) obraz ipd.: anmutig, hold
    mil obraz das Engelsgesicht, Madonnengesicht
    (prikupen) süß (tudi vonj)

    3. (prikupljiv, nežen) anschmiegend, anschmiegsam

    4. (blag) značaj: sanft, sanftmütig; sodba: mild

    5. (usmiljen) gnädig

    6. (blag) zrak: lind, podnebje: mild
    mila klima mildes Klima, medicina das Schonklima

    7. (blag) pralno sredstvo, čistilo: schonend, nicht scharf

    8.
    figurativno milo rečeno gelinde gesagt, mild gesagt
    sreča (mu/ji) je mila das Glück lacht (ihm/ihr)
    milo za drago die Retourkutsche
    vrniti milo za drago heimzahlen, mit gleicher Münze heimzahlen, Gleiches mit Gleichem vergelten, den Spieß umkehren