Franja

look² [luk]

1. neprehodni glagol
gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
paziti (to na)
skrbeti (that da)
gledati (that da how kako)
upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

2. prehodni glagol
gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

look here! poglej, poslušaj!
don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
look before you glej pred sebe
look and see sam poglej, sam se prepričaj
look you! pomisli!, pazi!, glej!
it looks promising videti je obetajoče
things look bad for him slabo mu kaže
he looks it videti je tak
it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
to look alive podvizati se
to look askance po strani gledati
to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
she does not look her age ne kaže svojih let
to look one's best pokazati se v najboljši luči
to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
to look blue biti videti otožen, nesrečen
to look back nazaj pogledati, pomisliti na
he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
to look death in the face gledati smrti v oči
to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
let him look at home naj pometa pred svojim pragom
to look like biti videti kot, biti podoben
he looks like my brother podoben je mojemu bratu
it looks like snow kaže na sneg
he looks like winning kaže, da bo zmagal
I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
to look round ogledati si
to look on the dark side of things biti črnogled
to look on the sunny side of things biti optimističen
to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
to look one's thanks zahvaljevati se z očmi

lotion [lɔsjɔ̃] féminin izpiranje; tekočina za izpiranje, za osvežitev

lotion capillaire, faciale voda za lase, za obraz

lun|a ženski spol (-e …) astronomija der Mond (Jupitrova Jupitermond)
mlada luna der Neumond, der Mondwechsel
polna luna der Vollmond
figurativno obraz kot luna luna das Vollmondgesicht
figurativno držati se kot polna luna strahlen wie ein Vollmond
brez lune noč: mondlos
vpliv lune der [Mondeinfluß] Mondeinfluss
zahod/zahajanje lune der Monduntergang
želeti si luno z neba nach dem Mond greifen
tuliti v luno pes: den Mond anbellen
(biti) za luno figurativno hinter dem Mond (sein)

lúna moon

polna lúna full moon
nova lúna new moon
pojemajoča (rastoča) lúna decreasing, decrescent, waning ali old (waxing ali crescent) moon
obraz kot polna lúna a face like the full moon
lúna je sijala the moon was shining, there was a moon
pasti z lúne (figurativno) to fall from the clouds
mi tudi nismo z lúne padli we weren't born yesterday
lúna ga trka (figurativno) he is crazy (ali žargon loony, touched), pogovorno he's off his rocker

lunaire [lünɛr] adjectif lunin, mesečen; polmesečne oblike

année féminin lunaire lunino leto
clarté féminin lunaire lunina svetloba
face féminin lunaire bled in okrogel obraz

lycopsis -is, f (gr. λύκοψις „volčji obraz“) bot. laški gádovec (Echium italicum Linn.) Plin. (prim. lycapsos).

madōnna

A) f

1. relig. (la Vergine Maria) Mati božja, devica Marija

2. knjižno gospa

3. madona, lepotica:
viso da madonna angelski obraz

4. pren.
fa un freddo della madonna presneto mraz je

B) inter. madona:
madonna quant'è brutta! madona, kako je grda!
madonna mia! jojmene!

manger¹ [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

marmelade [marməlad] féminin kompot iz zmečkanega in s sladkorjem skuhanega sadja; čežana, mezga (de pommes, de poires, d'abricots iz jabolk, hrušk, marelic)

en marmelade spremenjen v kašo, zmečkan
(familier) avoir la figure en marmelade imeti potolčen, zbit, zdelan obraz
(familier) être dans la marmelade biti v težavnem finančnem položaju

mármoren, mármornat de (ali en) marbre, marmoréen

marmoren kip statue ženski spol de (ali en) marbre, marbre moški spol
marmorna(ta) plošča plaque ženski spol de marbre
marmoren steber colonne ženski spol de marbre
marmoren obraz visage moški spol marmoréen

marmōreo agg.

1. marmoren, marmornat

2. bel, trd kot marmor:
volto marmoreo pren. marmornati obraz

marqué, e [marke] adjectif zaznamovan, označen, obeležen; poudarjen; viden, izrazit

briquet masculin marqué z žigom opremljen vžigalnik
différence féminin marquée izrazita razlika
à l'heure marquée ob določeni uri
taille féminin marquée (z obleko) poudarjen stas (postava)
visage masculin marqué gub poln obraz

martyr, e [martir] adjectif mučeniški; masculin, féminin mučenec, mučenik; mučenica; trpin, -nka

martyr de la liberté mučenik za svobodo
la Pologne martyre mučeniška Poljska
mine féminin de martyr mučeniški obraz
mort féminin de martyr mučeniška smrt
prendre, se donner des airs de martyr, fouer les martyrs delati se mučenika, hliniti veliko trpljenje

mask|a² ženski spol medicina, tehnika die Maske, -maske (za kisik Sauerstoffmaske, plinska Gasmaske, potapljaška Tauchermaske, zaščitna za obraz Gesichtsmaske, zaščitna Schutzmaske, za narkozo Narkosemaske)
varilska maska das Schutzschild
maska za usta der Mundschutz
foto: die Maske

máska masque moški spol

ples v maskah bal moški spol masqué (ali travesti, costumé), mascarade ženski spol
plinska maska masque à gaz
posmrtnamaska masque mortuaire (ali funéraire)
sabljaška maska masque d'escrime
maska za obraz masque facial (de eauté)
strgati komu masko z obraza arracher le masque de quelqu'un (ali à quelqu'un)

máska máscara f (tudi oseba)

pustna maska máscara f, antifaz m; careta f
posmrtna maska mascarilla f
sneti komu masko desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg; fig quitarle a alg la máscara
nadeti si masko ponerse la careta
ples v maskah baile m de máscaras
protiplinska maska máscara de gas, máscara antigás
maska za podvodni lov máscara de pesca submarina
maska za obraz (kozmetika) máscara f
sprevod mask desfile m de máscaras

máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
materine prsi poppa
materin obraz volto materno
biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
materin jezik lingua materna, madrelingua
držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
materino znamenje macchia epatica
bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
materino ime in priimek maternità

mediocritās -ātis, f (mediocris)

1. „srednjost“ = neznatnost, nepomembnost, navadnost, majhnost, povprečnost, neimenitnost: memoriae Q., rei familiaris Suet., hominum Vell., non video in hac meā mediocritate ingenii quid despicere possit Antonius Ci., nostra m. Vell. ali mea m. Gell. moja majhnost (izraz skromnosti).

2. zmernost, umerjenost, srednja pot: auream quisque mediocritatem diligit H., mediocritatem tenere Ci. imeti mero, poznati mero, držati se mere, dicendi ali in dicendo Ci., vultūs Corn. umerjen obraz (= ne preveder in ne preresen), mediocritates perturbationum vel morborum animi Ci., mediocritates probabant Ci. umerjanje (brzdanje) strasti.

melanhóličen mélancolique, chagrin, sombre, triste

melanholičen obraz (pogled) visage moški spol (regard moški spol) mélancolique
melanholična pokrajina paysage moški spol mélancolique