Franja

sundress [sʌ́ndres] samostalnik
obleka za na plažo (z golimi rameni)

super-humerāle -is, n (super in humerus) vrhnja obleka judovskega svečenika: Vulg., Eccl.

superindūmentum -ī, n (superinduere) vrhnja obleka: Tert.

supparum (sīparum, sīpharum) -ī, n in supparus (sīpharus) -ī, m (izpos. σίπαρσος, σίφαρσος)

1. (pri)vršno jadro: supparum appellant dolonem, velum minus in navi Fest.; v obl. siparum: summaque pandens sipara velorum … colligit auras Lucan., Sen. ph., Sen. tr., Stat., Isid.; v obl. sipharum ali sipharus: Fr.

2. na prečniku razpet prapor, zastava, bandera: Fest. (z acc. pl. supparos), siphara illa vexillorum Tert.

3. súpar, platnena vrhnja ženska obleka s kratkimi ozkimi rokavi; v obl. supparus: Varr., Fest.; besedo v obl. supparus in supparum Prisc. in Fest. pojasnjujeta z gr. περιώμιον; acc. sg. supparum: Nov. fr., Afr. fr., Pl., Tert.; v pl.: umerisque haerentia primis suppara nudatos cingunt angusta lacertos Lucan.; kot rožnato Avrorino oblačilo, ki si ga je prisvojil Serapis: aurorat ostrinum hic indutus supparum Varr. ap. Non.

survêtement [-vɛtmɑ̃] masculin vrhnja obleka; (= de sport) trenirke

svečànica ž praznična obleka

swimsuit [swímsju:t] samostalnik
kopalna obleka

tabard [tǽbəd] samostalnik
zgodovina kratek, brezrokavni plašč iz grobega blaga; kratek plašč, ki ga je nosil vitez prek svojega oklepa
zgodovina obleka glasnika (klicarja)

Taftkleid, das, obleka iz tafta

tail¹ [téil]

1. samostalnik
rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke)
množina, pogovorno družabna obleka

tail of a letter konec pisma
tail of the trenches vojska najbolj sprednji jarki
tail of gale konec nevihte
tail of a stream tih, miren tok reke
tail margin spodnji beli rob strani (knjige)
tails up figurativno dobre volje, vesel
tail of a musical note del note pod črto
close on s.o. 's tail komu tik za petami
cow's tail figurativno razcefran konec vrvi
the dirty end of the cow's tail figurativno spolzko govorjenje (pogovor)
heads or tail? glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)
with his tail between his legs figurativno ves preplašen, kot polit cucek
to be unable to make head or tail of s.th. ne se spoznati, ne se moči znajti v čem
to drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare) šaljivo natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)
to go into tails figurativno hitro rasti
my son has gone into tails moj sin je oblekel svoj prvi žaket
to follow the tail of a plough držati plug za ročaj, biti kmetovalec
he had the enemy on his tail sovražnik mu je bil tik za petami
she looked at me out of the tail of her eye skrivaj, s koncem očesa me je pogledala
to put one's tail between one's legs stisniti rep med noge, zbežati
to turn tail obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati jo
to twist s.o.'s tail figurativno nadlegovati ali dolgočasiti koga
to twist the lion's tail mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)
to walk at the tail of a cart hoditi za vozom
the tail wags the dog rep miga s psom, figurativno najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada

2. pridevnik
najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni

tarpaulin [ta:pɔ́:lin] samostalnik
nepremočljiva tkanina; katranizirana jadrovina; (katranizirana) ponjava, plahta; pooljena (nepremočljiva) mornarska obleka (zlasti hlače)
figurativno mornar

Taucheranzug, der, potapljaška obleka

tea gown [tí:gaun] samostalnik
popoldanska ženska obleka

terno moški spol terna; kompletna moška obleka

echar (ali soltar) ternos preklinjati; Ku nakit

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

theristrum -ī, n (gr. ϑέριστρον)

1. poletna obleka, poletno oblačilo: Vulg., Hier.

2. pren. odelo, oblačilo, ogrinjalo, odeva: pudicitiae Hier.

tight tujka angl. m invar. obl. (moška) svečana večerna obleka

toalétă -e f

1. toaleta, damska obleka; oblačenje

2. toaleta, toaletne potrebščine

3. toaleta, stranišče

toga [tóugə; -dži:] samostalnik
zgodovina (množina togas, togae) toga; uradna, poklicna obleka (kroj, noša), zlasti talar

to don the toga of a judge obleči sodniški talar

toga ženski spol toga; uradna obleka