Franja

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

Opheltēs -ae, m (Ὀφέλτης) Ofélt, moško ime

1. sin traškega kralja Likurga: Stat.

2. etrurski mornar: O.

3. Kizičan: Val. Fl.

4. trojanski bojevnik, Evrialov oče: V.

Ophīōn -onis, m (Ὀφίων) Ofíon

1. Kadmov spremljevalec; od tod adj. Ophīonius 3 ofíonski, pesn. = tebánski: caedes Sen. tr. (sc. Penteja).

2. Amikov oče (Amycus); od tod patron. Ophīonidēs -ae, m (Ὀφιονίδης) Ofioníd, Ofionov sin = Amik: O.

opposer [ɔpɔze] verbe transitif nasproti (po)staviti, postaviti proti; nasprotovati, ugovarjati, oponirati

opposer quelque chose à quelqu'un zoperstaviti komu kaj
opposer la force à la force silo sili zoperstaviti
je n'ai rien à opposer à ce projet nimam nič proti temu načrtu
opposer résistance upirati se, nasprotovati
s'opposer stati, biti si nasproti, nasprotovati si
nos positions s'opposent sur ce problème naša stališča o tem problemu si nasprotujejo
s'opposer à quelqu'un, à quelque chose upirati se, nasprotovati komu, čemu
son père s'oppose à ce mariage njen oče nasprotuje tej poroki

Orchamus -ī, m (ὄρχαμος prvak, voditelj) Órham, babilonski kralj, Evrinomin soprog, Levkotojin oče: O.

Ornytus -ī, m (Ὄρνυτος) Órnit

1. oče nekega Kalaja: Thurini Calais filius Ornyti H.

2. oče enega od kalidonskih lovcev, ki se po njem imenuje (patron.) Ornitidēs -ae, m Ornitíd: O.

oštéti, oštévati réprimander, gronder, tancer, houspiller, morigéner, chapitrer, sermonner, gourmander ; familiarno attraper, disputer, secouer les puces à quelqu'un, sonner les cloches à quelqu'un

ošteti podrejenega morigéner un subordonné
pošteno koga ošteti tancer quelqu'un d'importance (ali vertement)
oče strogo ošteva svojega otroka le père gourmande (ali réprimande sévèrement) son enfant

òtklinjati -njēm s kletvico odgovarjati: otac kune, a sin otklinje oče kolne, sin pa za njim

otrokov [ô] (-a, -o) svoj. prid. otrok
otrokov oče der Kindesvater, der Vater des Kindes
otrokova mati die Kindesmutter, die Mutter des Kindes
otrokova korist das Kindeswohl

Oxartēs ali Oxyartēs -ae, m (Ὀξάρτης, Ὀξυάρτης) Oks(i)árt, Roksanin oče: Cu.

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

Pandīon -onis, acc. -ona, m (Πανδίων) Pandíon, atenski kralj, oče Prokne in Filomele: O., Pandione nata O. = Prokna ali Filomela, Pandionis populus Lucr., Cecropiae Pandionis arces Mart. — Od tod adj. Pandīonius 3 Pandíonov: Athenae O., volucres Sen. tr.; pesn. tudi = aténski: arces Cl.

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

Panthous ali Panthoos: Hyg. ali skrč. Panthūs z vok. Panthū: (Πάνϑοος, Πάνϑους) Pántoos, Otrisov (Othrys) sin, oče Evforba. Od tod patron. Panthoidēs -ae, m (Πανϑοίδης) Pantoíd

1. Evforb: O.

2. = Pitagora, ker je trdil, da biva v njem Evforbova duša: H.

papá moški spol očka, papá

papá grande (Meh) ded, stari oče

pastorek samostalnik
1. (sin partnerja) ▸ mostohafiúSvojemu pastorku in pastorkama je bil nadvse popustljiv oče. ▸ A mostohafiával és a mostohalányaival szemben igencsak engedékeny apa volt.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyerek, mostoha, mostohakölyök
Slovenski liberalizem, ključni pogoj modernizacije, ostaja pastorek – nerazvit, neutrjen in na političnem obrobju. ▸ A szlovén liberalizmus, mely a modernizáció kulcstényezője lenne, továbbra is a politikai perifériára szorult, fejletlen, erőtlen mostohagyerek.
Potem ko je bila nordijska kombinacija pri nas dolga leta zgolj pastorek smučarskim skokom in bi jo nekateri najraje kar ukinili, je letos vendarle drugače. ▸ Miután az északi összetett hosszú éveken keresztül nálunk csak a síugrás mostohagyermekének számított, és volt, aki legszívesebben megszüntette volna, idén megváltozott a helyzet.

paternità f

1. očetovstvo (tudi pren.)

2. pisarn. očetovi podatki (ime in priimek očeta)

3.
Vostra paternità prečastiti oče (naslov opatov ipd.)

patrō¹ -āre -āvī -ātum „uspešno kaj prijeti (v roke vzeti)“, od tod storiti, narediti do konca, (do)končati, dovršiti, izvršiti, izvesti, dognati: Ca., Lucr., Eutr. idr., maluit patrati quam incepti facinoris reus esse T., cuncta, pessimum facinus S., promissa Ci., bellum S., T., Q., Vell., Fl., pacem L. skleniti, iusiurandum L. skleniti z(a)vezo s prisego (in drugimi obredi); od tod pater patratus L., Serv. (= patrātor izvršitelj, izvršnik) z(a)vezni oče, z(a)vezni svečenik, predstojnik fecijalov, ki je ob slovesnih obredih sklepal z(a)veze; v obscenem pomenu patrare (sc. coitum) spolno občevati, doseči spolni vrhunec: Porph., patrans ocellus Pers. pohotne oči.