Franja

ôčka (-a) m hipok. od oče papà, paparino, babbino, babbo

odrêči (-rêčem) | odrékati (-am)

A) perf. imperf. negare, non riconoscere, contestare; rifiutare, non concedere:
odreči milost komu negare la grazia a qcn.
odreči komu azil rifiutare l'asilo a qcn.

B) odrêči se (-rêčem se) | odrékati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rinunciare, rifiutare; abdicare:
odreči se prestolu rinunciare alla corona, abdicare (al trono)

2. rinnegare

3. ripudiare:
po tem dogodku se mu je oče odrekel dopo questo fatto, il padre lo ripudiò

Oeagrus -ī, m (Οἰάγρος) Ójagros, kralj v Trakiji, Orfejev oče: Hyg. — Od tod adj. Oeagrius 3 ojágrijski, pesn. = tráški, tračánski: Haemus O., Hebrus V., tudi = órfejski: Oeagrios pulsabat nervos Sil. je brenkal na citre kakor Orfej.

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

Oecle͡us -eī, m (Οἰκλεύς) Ojkléj, Amfiarajev oče: Hyg. — Od tod patron. Oeclīdēs -ae, m (Οἰκλείδης) Ojklíd = Amfiaraj: O., Stat.

Oene͡us -eī in -eos, m (Οἰνεύς) Ojnêj, oče Meleagra, Tideja in Dejanejre, kralj v Kalidonu: O., Hyg., una vecors Oenei partu edita (o Dejanejri) Ci. poet. — Od tod

1. patron. Oenīdēs -ae, m (Οἰνείδης) Ojníd = Meleager O., = Tidejev sin Diomed O.; Oenēis -idis, f (Οἰνηΐς) Ojnéida = Dejanejra: Sen. tr.

2. adj. Oenēius 3 in (skrč.) Oenēus 3 ojnéjski, Ojnéjev: Oeneius heros (= Tydeus) Stat., Oenēī agri (= Calydon) O., Oeneas domos Sil.

Oenomaus -ī, m (Οἰνόμαος) Ojnómaos, Aresov sin, kralj v elidski Pizi, oče Hipodameje, Pelopsov tast, ded Atreja, Tiesta idr.: Ci., Stat., Hyg.; tudi naslov neke Akcijeve tragedije: Ci. ep.

Oenopiōn -ōnis, m (Οἰνοπίων = Vinopivec) Ojnopíon, Dionizov (ali Radamantisov) in Ariadnin sin, Meropin oče, kralj na otoku Hios: Ci. (Arat.).

Oīle͡us -eos ali -eī, m (Ὀϊλεύς) Oilêj

1. kralj v Lokridi, oče Ajaksa (Ajanta), ki se zato imenuje Aiax Oileos (sc. filius) Ci. ali Aiax Oilici Hyg. (Oile͡i V. trizložno!) ali Oileos Aiax O. in celo Aiax Oileus Ci., Hyg., Serv. (Oilejev Ajaks (Ajant) v nasprotju z Aiax Telamonius); prim.: multi Aiaces Oileos Ci. — Od tod patron. Oīliadēs -ae, m (Ὀϊλιάδης): Sil. in Oīlīdēs -ae, m (Ὀϊλείδης): Pr. Oiliád, Oilíd, Oilejev sin = Ajaks (Ajant).

2. Argonavt: Hyg.

old¹ [óuld] pridevnik
star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

the old stari ljudje
young aud old staro in mlado, vsi
as old as Adam (ali the hills) prastar
old bachelor zakrknjen samec
old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
old bird star lisjak, premetenec
old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
old man of the sea vsiljivec, podrepnež
pogovorno my old man moj stari, moj mož
to put off the old man spremeniti način življenja
old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
to be an old hand at biti izkušen v čem
old hat zastarel
to grow old starati se
the same old excuse ista stara pesem
to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
the old country (ali home) stara domovina
old salt, old whale star, izkušen mornar
of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
sleng any old thing karkoli
britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
ameriško Old Glory ameriška zastava
ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
old moon pojemajoč mesec

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

Opheltēs -ae, m (Ὀφέλτης) Ofélt, moško ime

1. sin traškega kralja Likurga: Stat.

2. etrurski mornar: O.

3. Kizičan: Val. Fl.

4. trojanski bojevnik, Evrialov oče: V.

Ophīōn -onis, m (Ὀφίων) Ofíon

1. Kadmov spremljevalec; od tod adj. Ophīonius 3 ofíonski, pesn. = tebánski: caedes Sen. tr. (sc. Penteja).

2. Amikov oče (Amycus); od tod patron. Ophīonidēs -ae, m (Ὀφιονίδης) Ofioníd, Ofionov sin = Amik: O.

opposer [ɔpɔze] verbe transitif nasproti (po)staviti, postaviti proti; nasprotovati, ugovarjati, oponirati

opposer quelque chose à quelqu'un zoperstaviti komu kaj
opposer la force à la force silo sili zoperstaviti
je n'ai rien à opposer à ce projet nimam nič proti temu načrtu
opposer résistance upirati se, nasprotovati
s'opposer stati, biti si nasproti, nasprotovati si
nos positions s'opposent sur ce problème naša stališča o tem problemu si nasprotujejo
s'opposer à quelqu'un, à quelque chose upirati se, nasprotovati komu, čemu
son père s'oppose à ce mariage njen oče nasprotuje tej poroki

Orchamus -ī, m (ὄρχαμος prvak, voditelj) Órham, babilonski kralj, Evrinomin soprog, Levkotojin oče: O.

Ornytus -ī, m (Ὄρνυτος) Órnit

1. oče nekega Kalaja: Thurini Calais filius Ornyti H.

2. oče enega od kalidonskih lovcev, ki se po njem imenuje (patron.) Ornitidēs -ae, m Ornitíd: O.

oštéti, oštévati réprimander, gronder, tancer, houspiller, morigéner, chapitrer, sermonner, gourmander ; familiarno attraper, disputer, secouer les puces à quelqu'un, sonner les cloches à quelqu'un

ošteti podrejenega morigéner un subordonné
pošteno koga ošteti tancer quelqu'un d'importance (ali vertement)
oče strogo ošteva svojega otroka le père gourmande (ali réprimande sévèrement) son enfant

òtklinjati -njēm s kletvico odgovarjati: otac kune, a sin otklinje oče kolne, sin pa za njim

otrokov [ô] (-a, -o) svoj. prid. otrok
otrokov oče der Kindesvater, der Vater des Kindes
otrokova mati die Kindesmutter, die Mutter des Kindes
otrokova korist das Kindeswohl