palma1 f dlan:
portare qcn. in palma di mano koga na rokah nositi
Zadetki iskanja
- pamtivek samostalnik
izraža poudarek, lahko izraža negativen odnos (o časovni oddaljenosti) ▸ emberemlékezet, ősidő, őskorpoznati od pamtiveka ▸ ősidők óta ismeruporabljati od pamtiveka ▸ emberemlékezet óta használKamen kot gradbeni element se že od pamtiveka uporablja v gradbeništvu. ▸ Az építészetben a követ már emberemlékezet óta használják építőanyagként.
Domačini so tukaj od pamtiveka živeli bolj za sproti, od riža in rib. ▸ Itt a helyiek ősidők óta rizsből és halból éltek.
Pa ne moreš nositi za vratom mrtve lisice, saj nismo v pamtiveku in se ne pobijamo z gorjačami. ▸ De nem hordhatsz döglött rókát a nyakadban, mert nem az őskorban élünk, és nem öljük egymást bunkókkal. - pantalón moški spol dolge hlače
pantalón corto, pantalón a media pierna kratke hlače, dokolenke
pantalón de niño otroške hlače
llevar pantalón largo nositi dolge hlače
pantalones de fuelle zelo široke hlače
ponerse (llevar) los pantalones (fig) hlače nositi (o ženski) - pants [pænts] samostalnik
množina, britanska angleščina spodnjice
ameriško hlače
a kick in the pants brca; figurativno ukor
pogovorno to wear the pants nositi hlače (žena)
pogovorno to catch s.o. with his pants down zasačiti koga, presenetiti - pāscō -ere, pāvī, pāstum (incoh.; indoev. kor. *pā- hraniti, rediti, pasti; prim. skr. pitú- hrana, jed, gr. πατέομαι, πάσσασϑαι jesti, ἄπαστος brez jedi in pijače, sl. pasem, pastir, pitam, hr. pásti, got. fōdjan = stvnem. fuottan = nem. futtern hraniti, stvnem. fuotar = nem. Futter = ang. food hrana, lat. pānis, pābulum (iz *pā-dhlom), pābulor, pāstor, pāstiō, pāstōrālis, pāstus idr.)
I. „pasti (pasem)“, in sicer
1. (živino) pasti: Varr. idr., sues Ci., greges armentaque O., pingues (prolept.) oves V., pecora pastum (na pašo) propellere L.; occ. rediti živino: Col. idr., bene, male p. Ci., perduelles … vestros campos pascunt Macr. Ci., pasejo živino po vaših njivah, pascendi causā Ci. zaradi živinoreje.
2. (na)krmiti, (na)hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Col., Iuv., Petr., Sen. ph. idr., iumenta satis C., equos V., plures calones atque caballi pascendi H., nos olusculis soles pascere Ci. ep. pitati, fundus pascit erum H. redi svojega gospodarja, quos dives Anagnia pascit V., aliquos rapinis et incendiis et omnibus exitiis publicis p. Ci. vzdrževati, preživljati (koga s čim).
3. metaf.
a) rediti, gojiti, pustiti (puščati) rasti: Plin. idr., convexa polus dum sidera pascet V. (ker so starodavniki mislili, da zvezde redi vodena para), ignes V. ali flammas O. netiti; med.: flamma pascitur V. raste, ignis pascitur per viscera O. žre dalje, se širi, se razširja; p. barbam H. ali crinem V. pusti, da raste(jo), neostriženo (neostrižene) nositi, spes inanes V. ali amorem O. gojiti, ieiunia O. (po)tešiti, (po)miriti, ager pascit filicem H. rodi, p. iugera agri Mart. obdelovati, quos paverat … publicus peculatus L. ki jim je mošnje napolnila kraja, ki jih je obogatila kraja, nummos alienos p. H. pitati (polniti) mošnjičke drugih ljudi (z oderuškimi obrestmi).
b) (na)pasti (se ali si), razveseliti (razveseljevati), naslajati (se ali si): eius cruciatu oculos Ci. oči pasti ob mukah, oculos animumque aliquā re p. Ci., animum picturā inani V. —
II. pesn.
1. = dēpāscere popasti: asperrima (sc. collium) V. vestros campos placide (prav mirno) p. Carmen vetus ap. L.
2. = pāscor pasti se: saltibus in vacuis pascunt (sc. boves) V.
3. metaf. (po)jesti, (po)žreti, použi(va)ti, zauži(va)ti: lente revocatas ruminat herbas atque iterum pasto pascitur ante cibo O. — Od tod med. pāscor, pāscī, pāstus sum
1. pasti se, žreti: Pl., Varr. idr., longum per vallum pascitur agmen V., exire pastum cum tenero grege Ph. ali mula pastum missa H. na pašo, capellae pascentes V., cum pulli non pascerentur Ci. niso hoteli jesti; prim.: non pascentibus in auspicando pullis Suet.; pesn. z acc.: Plin., coluber mala gramina pastus V. ki se hrani s strupenimi zelmi, pascuntur silvas V. se pasejo (mulijo) po gozdovih.
2. hraniti (prehranjevati) se, preživljati se s čim, živeti od česa; z abl.: gramine O., boves pascuntur frondibus V.; metaf.: qui maledicio pascuntur Ci. ki živijo od hudodelstva.
3. metaf. pasti se kje, po čem = veseliti se česa, nad čim, razveseljevati se česa, nad čim, naslajati se nad čim, uživati ob čem: pascere nostro dolore O., qui seditione pascuntur Ci., pasci bibliothecā Fausti Ci., his ego rebus pascor Ci. - pato moški spol racman; raca
pato asado pečena raca
estar hecho un pato (de agua) do kože premočen biti od dežja
pagar el pato nositi krivdo za druge; poravnati škodo, ki so jo drugi povzročili - pav samostalnik
1. (žival) ▸ pávapisan pav ▸ színes pávabel pav ▸ fehér pávagojitelj pavov ▸ pávatenyésztőrep pava ▸ páva farkaPovezane iztočnice: nositi se kot pav, indijski pav
2. izraža negativen odnos (prevzeten človek) ▸ páva - pavo moški spol pur(m)an
pavo asado pečen puran
pavo real pav
ser el pavo de la boda nositi krivdo za druge; plačati škodo, ki so jo drugi povzročili - pay*2 [péi]
1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu
2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)
to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami - payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček
se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača - pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost - pečát seal; (za podpis) signet; (žig) stamp; (štampiljka) rubber stamp
tajni (zasebni) kraljev pečát privy signet
veliki državni pečát lorda kanclerja VB the Great Seal
mali državni pečát VB the Privy Seal
čuvar (državnega) pečáta Lord Privy Seal
dati, pritisniti pečát na to set the seal on, to signet (na kaj something)
dati romanu pečát dobe to give a novel the character (ali the stamp) of the period
to je zame knjiga s sedmimi pečáti (figurativno) it is a sealed book for me
nositi pečát resnice to bear the stamp of truth
pod pečátom molčečnosti under the seal of secrecy
pod spovednim pečátom under the seal of the confessional - peluca ženski spol lasulja
gastar peluca nositi lasuljo
ponerse la peluca nadeti si lasuljo - períka perruque ženski spol
nositi periko porter une perruque - perruque [pɛrük] féminin lasulja; familier staromodna oseba
vieille perruque, tête féminin à perruque okostenel človek
perruque de femme ženska lasulja
porter une perruque nositi lasuljo - péza peso m
nositi pezo (fig) llevar el peso - Pferd, das, (-/e/s, -e) Tierkunde, Sport konj; Trojanisches Pferd trojanski konj; zu Pferde na konju; wie ein Pferd kot konj; aufs falsche/richtige Pferd setzen staviti na napačnega/pravega konja ( tudi figurativ ); auf dem hohen Pferd sitzen figurativ visoko nositi nos; das Pferd beim Schwanz aufzäumen/das Pferd hinter den Wagen spannen sedlati konja pri repu (narobe se lotiti kake stvari); mit jemandem Pferde stehlen können brez pomisleka zaupati (komu), povsem se zanesti na (koga); vom Pferd auf den Esel kommen prilično propasti
- pižama samostalnik
(oblačilo) ▸ pizsamapreobleči se v pižamo ▸ pizsamába öltözikoblečen v pižamo ▸ pizsamába öltözöttbiti v pižami ▸ pizsamában vanspati v pižami ▸ pizsamában alszikobleči pižamo ▸ pizsamát felvesz, pizsamát húzsleči pižamo ▸ pizsamát levetnositi pižamo ▸ pizsamát hordsvilena pižama ▸ selyempizsamabombažna pižama ▸ pamutpizsamaotroška pižama ▸ gyerekpizsamamoška pižama ▸ férfi pizsamaobleči se v pižamo ▸ pizsamába öltözik - pláčati payer, solder; rétribuer, rémunérer; régler , (dolg) (s')acquitter
plačati (dolg) z delom payer en travaillant
plačati dolg acquitter une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
plačati v gotovini payer (au) comptant (ali en espèces, en argent liquide)
plačati hotelski račun, račun za elektriko acquitter (ali régler) la note d'hôtel, la facture d'électricité
plačati krvni davek payer le tribut du sang
plačati menico payer le montant d'un billet d'ordre, acquitter un billet d'ordre
plačati mesarju, peku régler le boucher, le boulanger
plačati najemnino payer son loyer (ali son terme)
plačati v obrokih payer par acomptes (ali à tempérament)
plačati račun acquitter un compte
plačati na račun payer (ali verser, donner) un acompte (ali des arrhes)
plačati pred rokom payer avant le terme (ali avant l'échéance)
plačati (nositi) stroške payer (ali supporter, couvrir) les frais, figurativno payer les violons
plačati v zlatu payer en or
plačati iz svojega žepa payer de sa poche
plačati z življenjem payer de sa vie
drago plačati (tudi, figurativno) payer cher
z glavo plačati payer de sa tête
vnaprej plačati préacheter, payer d'avance (ali à l'avance, par anticipation)
do zadnjega dinarja vse takoj plačati (figurativno) payer rubis sur l'ongle
to mi boš plačal! tu me le paieras!
plačam! (v gostilni, restavraciji) garçon, l'addition (s'il vous plaît)! - plašč samostalnik
1. (oblačilo) ▸ kabát, palástkrznen plašč ▸ szőrmekabát, szőrmepalástusnjen plašč ▸ bőrkabátponošen plašč ▸ kopott kabátobleči plašč ▸ kabátot húz, kabátot felveszogrniti plašč ▸ kabátot terít magáranositi plašč ▸ kabátot hord, kabátot viseloblečen v plašč ▸ kabátba öltözöttzavit v plašč ▸ kabátba burkolózik, palástba burkolózikrokav plašča ▸ kabátujjžep plašča ▸ kabátzsebplašč s kapuco ▸ kapucnis kabátPrevidno si je slekla plašč in ga naravnala na obešalnik. ▸ Óvatosan levette és a fogasra igazította a kabátját.
Delajo v belih delovnih plaščih. ▸ Fehér munkaköpenyben dolgoznak.
Povezane iztočnice: dežni plašč
2. (prekrivna plast) ▸ köpenykislinski plašč ▸ savköpenyMilo ima visoko pH vrednost, ki načenja zaščitni kislinski plašč na koži. ▸ A szappan magas pH-értékkel rendelkezik, amely kikezdi a bőr savköpenyét.obdati s plaščem ▸ köpennyel bevonKorito tenko premažemo z raztopljenim kravjekom, tako se bo hitreje obdalo s plaščem iz alg in mahu. ▸ Vékonyan kenje be a vályút feloldott tehéntrágyával, hogy gyorsabban bevonja az alga- és moharéteg.jeklen plašč ▸ acélköpenyPeč obdaja jeklen plašč. ▸ A kemencét acélköpeny borítja.
Povezane iztočnice: zaščitni plašč, fasadni plašč, varovalni plašč
3. (pri kolesu) ▸ abroncsplašč kolesa ▸ gumiabroncsČe je plašč gume izrabljen, ga zamenjajte. ▸ Ha a gumiabroncs kopott, cserélje le.
Ko sedemo na kolo, se smeta plašča le malo podati. ▸ Amikor felülünk a kerékpárra, az abroncsoknak csak egy kicsit szabad ellaposodniuk.
Vsem svetujem, da preverijo zračnice in plašče ter zavorni in pogonski mehanizem. ▸ Mindenkinek azt tanácsolom, hogy ellenőrizze a belsőket és a gumiabroncsokat, valamint a fékeket és a meghajtásokat.
Povezane iztočnice: avtomobilski plašč
4. geometrija (ploskev) ▸ palástplašč stožca ▸ kúp palástjaplašč valja ▸ henger palástjaPravokotnik, ki ima stranici dolgi 18 cm in 8 cm, je plašč valja. ▸ A 18 és 8 cm hosszú oldalú négyszög a henger palástja.ploščina plašča ▸ palást területe
5. (o krinki) ▸ lepelnadeti si plašč česa ▸ valami leple alattodvreči plašč česa ▸ eldobja valami leplét, leveti magáról valami leplétLe nekajkrat na leto mirni in tihi Norvežani odvržejo plašč severnjaške zadržanosti. ▸ A nyugodt és csendes norvégok évente csak néhányszor dobják le magukról az északi visszafogottság leplét.skrivati se pod plaščem česa ▸ valami leple mögé bújikJasno je, da se vsa manipulacija okrog orožja skriva pod plaščem embarga. ▸ Világos, hogy a teljes fegyvermanipuláció az embargó leple alatt rejtőzik.
Izvor Majev je še vedno odet v plašč skrivnosti. ▸ A maják eredetét még mindig a titok leple lengi be.
Izvajali so narodno politiko pod plaščem ideologije liberalizma in razsvetljenstva. ▸ A nemzetpolitikát a liberalizmus és a felvilágosodás leple alatt alakították ki.
6. (o zavetju) ▸ lepelplašč anonimnosti ▸ névtelenség lepleNeznani cenzor je še vedno varno zavit v plašč anonimnosti. ▸ Az ismeretlen cenzor még mindig a névtelenség leple mögött rejtőzik.zaviti se v plašč česa ▸ valami leple mögé bújikLahko se zavijete v dušeč plašč samopomilovanja. ▸ Az önsajnálat fojtogató köpenyébe burkolózhat.
Že naše babice so vedele, da ima noč svojo moč, in so določene stvari najraje počele pod plaščem noči. ▸ Már nagyanyáink is tudták, hogy az éjszakának hatalma van, és voltak bizonyos dolgok, amelyeket a legszívesebben az éjszaka leple alatt tettek.
Pomlad je razgrnila svoj mehki zeleni plašč čez hribe in doline. ▸ A tavasz felfedte lágy zöld leplét a dombokon és a völgyekben.
7. geologija (plast v notranjosti planeta) ▸ földköpeny
Plašč sega do globine okoli 2900 km in predstavlja največji del Zemlje. ▸ A földköpeny közel 2.900 kilométeres mélységig nyúlik, és a Föld legnagyobb részét teszi ki.
Povezane iztočnice: Zemljin plašč
8. zoologija (pri mehkužcih) ▸ köpeny, redőzet
Glavonožcem sem meril dolžino plašča, ribam pa celotno telesno dolžino. ▸ A fejlábúak esetében a köpenyhosszt, míg a halak esetében a teljes testhosszt mértem.
Vsakič, ko polž prileze iz hišice, se obe gubi plašča raztegneta in pokrijeta vso hišico. ▸ Ahányszor a csiga kibújik a házából, a köpeny két redője úgy nyúlik meg, hogy az egész házat befedi.