Franja

začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

A) imperf., perf.

1. cominciare, iniziare, mettersi a:
začenjati delo iniziare il lavoro
začenja snežiti comincia a nevicare
začeti študirati mettersi a studiare

2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
začeti pogovor avviare un discorso
začeti boj attaccare battaglia
začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
začeti znova cominciare daccapo
začeti posel incamminare un affare
začeti govor esordire
začeti pogajanja intavolare una trattativa
začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
začeti pripovedovati prendere a narrare

B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
zima se začenja comincia l'inverno
začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi

zanesljív reliable; trustworthy, trusty; dependable; (resničen, gotov, varen, siguren) true, sure, certain, proof against; (verodostojen) authentic, positive

to imamo iz zanesljívega vira we have it from a reliable source
zanesljíva (verodostojna) priča reliable witness
njegov uspeh ni le verjeten, je zanesljív his success is more than a probability, it is a certainty
zanesljíva oseba a person to be depended on (ali upon)

zatemnéti (-ím) | zatemnévati (-am) perf., imperf. oscurarsi, offuscarsi (tudi pren.):
njegova slava je hitro zatemnela la sua fama si offuscò presto
ob teh besedah je njegov obraz zatemnel a quelle parole si oscurò in volto
ko je dan zatemnel, so se prižgale luči all'imbrunire si accesero le luci

zaustáviti (-im) | zaustávljati (-am)

A) perf., imperf. fermare, arrestare; interrompere; frenare:
zaustaviti stroj fermare la macchina
zaustaviti delo interrompere il lavoro
zaustavljati inflacijo frenare l'inflazione

B) zaustáviti se (-im se) | zaustávljati se (-am se) perf., imperf. refl. fermarsi, soffermarsi, arrestarsi, trattenersi:
njegov pogled se zaustavlja na obrazih prisotnih il suo sguardo si sofferma sui volti dei presenti

zavídati to envy (koga someone); to grudge (someone), to begrudge (someone); to be envious

zavidam mu njegov uspeh I envy him his success
zavidamo jim njihovo srečo we envy them their luck
vsi mu zavidajo he is the envy of all
nimaš ga za kaj zavídati you have no reason to envy him

Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
an: es ist an der Zeit čas je;
auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
vor: vor der Zeit predčasno;
zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri

zenit samostalnik
1. astronomija, geografija (o točki na nebu) ▸ zenit, delelőKo se je sonce vzpenjalo v zenit, se je bazen začel prazniti. ▸ Amikor a Nap a zenitre emelkedett, a medence elkezdett kiürülni.
Sopomenke: nadglavišče

2. (vrhunec; višek) ▸ zenit, csúcspontJe razvoj vzajemnih skladov v Sloveniji že dosegel zenit ali njegov razcvet šele prihaja? ▸ Vajon a kölcsönös kockázatkezelési alapok fejlődése Szlovéniában már elérte a csúcspontját, vagy csak most következik a felvirágzásuk?
Njun ustvarjalni zenit sega v kasnejše obdobje, kakovost pa napovedujejo že prva dela. ▸ Kettejük alkotói csúcspontja későbbi időszakra tehető, de első műveik minősége már előrevetíti a sikert.

zmikastiti glagol
1. (pretepsti) ▸ ellátja a baját, elnáspángol, elpüföl, elagyabugyál
"Ali verjamete, da je njegov oče naročil, naj ga zmikastijo?" ▸ „Elhiszik, hogy az apja rendelte meg, hogy lássák el a baját?”
Z najboljšim prijateljem se znata zaradi kakšne mične deklice celo zmikastiti. ▸ A legjobb barátjával még el is szokták agyabugyálni egymást a csinibabák miatt.

2. (zdelati; oslabiti) ▸ lestrapál, megvisel, megkoptat
Zmikastila so ga tako leta kot odsotnost iz turnirskih aren. ▸ Megviselték az évek és a versenyarénáktól való távollét is.

zvenéti¹ (-ím) imperf.

1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo

2. suonare:
orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche

3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia

4. suonare, rintronare:
v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato

Ἀρτα-φέρνης, ους, ὁ (-φρένης) 1. Darijev brat. 2. njegov sin, ki je bil l. 490. premagan pri Maratonu.

Ἀσκληπιός, ὁ tesalski knez, slaven zdravnik; Ἀσκληπίδης, Ἀσκληπιάδης, ὁ njegov sin Mahaon, zdravnik pred Trojo; Ἀσκληπιάδαι glasovita zdravniška šola na otoku Kosu in Knidu.

Γλαῦκος, ὁ 1. Sisifov sin, Belerofontov oče iz Korinta. 2. njegov pravnuk, Sarpedonov prijatelj. 3. kipar z otoka Hija, ki je iznašel, kako se varijo kovine; οὐχ ἡ Γλαύκου τέχνη to ni nikaka čarovnija = to je prav lahko.

δαίνῡμι ep. poet. ion. [fut. δαίσω, aor. ἔδαισα; med. praes. cj. 2 sg. δαινύῃ, opt. 3 sg. δαινῦτο, 3 pl. δαινύατο, impf. δαίνυ' = ἐδαίνυο; fut. δαίσομαι, aor. ἐδαισάμην] 1. act. delim, razdelim, podelim, dam komu njegov delež, τινά pogostim koga, τινί s čim, γάμον napravim komu svatovski obed, τάφον napravim pogrebni obed. 2. med. dam si po-, dodeliti, dam se pogostiti, obedujem, gostim se, udeležim se svatovskega ali pogrebnega obeda, pogrebujem, jem, požrem (o Hadu), grizem, mučim (o bolečini).

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

ἑός 3 ep. ion. pron. poss. = ὅς (gl. ἕ) svoj, njegov, njen.

Ἰᾱ́σων, ονος, ὁ, ion. Ἰήσων vodja Argonavtov; njegov sin Ἰασονίδης, ὁ.

Κλεισθένης, ους, ὁ 1. tiran v Sikionu. 2. njegov vnuk, Megaklejev sin, vodja demokratske stranke v Atenah.

Μαύ(σ)σωλος, ὁ 1. kralj v Kariji ob Kserksovem času. 2. njegov potomec, kateremu je žena Artemizija sezidala krasno grobnico (Μαυσ(σ)ώλειον).

Μιλτιάδης, ου, ὁ 1. Pizistratov sovrstnik iz Aten, ki si je pridobil vlado v Herzonezu. 2. njegov netjak, zmagalec pri Maratonu.

ὅς³, ἥ, ὅν ep. poet. ion. pron. possess. 3 osebe (gl. ἕ; = suus) [ep. gen. οἷο, dat. fem. ᾗφι, ἧφι; ep. vzpor. obl. ἑός, ἑή, ἑόν, gen. ἑοῖο, dat. pl. ἑοῖσι, ἑῇσιν] lasten, svoj, njegov, njen.