Franja

lev|a [é] ženski spol die linke Seite
na levi links, zur Linken, linker Hand
preobtežen na levi linkslastig
na levo nach links, krog: linksherum
krivulja na levo die Linkskurve
obrat na levo die Linksdrehung, die Linkswendung
prometni pas za zavijanje na levo die Linksabbiegespur
prehitevanje po levi das Linksüberholen
promet po levi der Linksverkehr
vožnja po levi das Linksfahren
usmerjen od leve proti desni rechtsläufig
usmerjen od desne proti levi linksläufig
v levo nach links
premik v levo der Ruck nach links, der Linksruck
z leve von links
matematika inverzen z leve linksinvers
ne pogledati niti na levo niti na desno weder rechts noch links schauen

libel [leibəl]

1. samostalnik
klevetniški spis, paskvil, kleveta, objava takega spisa ali slike, sramotenje
pravno obtožnica

2. prehodni glagol
javno klevetati, objaviti klevetniški spis, obrekovati, žaliti, sramotiti
pravno vložiti tožbo zoper koga

it is a libel on niti malo ni podobno (komu, čemu)

līciniō -āre (līcinium) „pokrivati, kakor pokrivajo tanke niti“, od tod = prepuščati, pustiti presevati čemu, omogočiti presevanje česa: membrorum voluptatem graphice l. Ap.

lick¹ [lik] samostalnik
lizanje; lizalica, solnica za divjad
pogovorno udarec, poraz
sleng hitrost, tempo

a lick nekaj malega, trohica
not a lick niti trohice
he can't read a lick sploh ne zna brati
sleng at full (ali great) lick zelo hitro
pogovorno a lick and a promise površno delo, na pol narejeno

lift² [lift]

1. prehodni glagol (up)
dvigniti, dvigati; privzdigniti, povzdigniti, spodbuditi
pogovorno krasti (zlasti govedo), napraviti plagiat; podreti šotor (tabor); izkopavati (krompir), izkopati (zaklad)
ameriško izplačati hipoteko
ameriško preklicati (prepoved, embargo); sneti (off z)

2. neprehodni glagol
dvigniti se, dvigati se (tudi megla, oblaki); pustiti se dvigniti

to lift up a cry zagnati krik, zakričati
to lift up one's eyes zaviti oči
ameriško not to lift (ali stir) a finger niti s prstom ne migniti
to lift s.o.'s face polepšati komu obraz z operacijo
figurativno to lift one's hand priseči
to lift a hand premakniti roko, samo malo se potruditi
figurativno to lift a hand against s.o. dvigniti roko na koga
to lift one's hat privzdigniti klobuk, pozdraviti
to lift (up)one's head dvigniti glavo, zbrati se; dvigniti se, pojaviti se, pomoliti glavo
to lift up one's heel brcniti, ritati
figurativno to lift up one's horn pokazati roge
lifted up with pride kipeč od ponosa; vzravnan od ponosa
to lift a story ukrasti zgodbo, napraviti plagiat
to lift (up)one's voice against povzdigniti glas proti, nasprotovati komu, čemu

lijèčak -čka m (ijek.), léčak m (ek.) zdravilce; v prisl. rabi malo: to je rudača, a zlata u njoj ni za liječak zlata pa v njej niti za lek

links Adverb levo, na levi; nach links na levo; von links z leve; links [liegenlassen] liegen lassen prezreti; weder rechts noch links schauen ne pogledati niti na levo niti na desno; nicht mehr wissen, was links und was rechts ist ne vedeti ne naprej ne nazaj; links machen zmešati, spraviti v nered, (wenden) obrniti

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

locō -āre -āvī -ātum (locus)

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.

loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca

longus¹ 3 (iz indoev. *(d)longhos dolg; prim. got. laggs = stvnem. in nem. lang; morda sodi sem tudi gr. λόγχη, gl. lancea)

I. prostorsko

1. dolg, daljen (naspr. brevis)
a) o stvareh: processio Ci., herois versibus, quos longos appellat Ennius Ci., spatium C., navis C., N., L. dolga = bojna ladja, agmen longissimum C., longa via, vestis V., longis adnixi hastis V., epistula longa Plin. iun. ali longior O. ali longissima Ci.; na vprašanje kako dolg? z acc.: cubitum longae litterae Pl., musculum pedes LX longum … facere instituerunt C., ratis longa pedes centum L., umbilicus septem pedes longus Plin.; z gen. ali abl.: longus pedum sex Col., longus sesquipede Plin., scrobes tribus pedibus longae Pall., machina longa pedibus decem Veg.; z in z acc.: sulcus in quattuor pedes longus Col.; subst. n.: quattuor pedes in longo Plin. v dolžino, mille passus in longum Veg. v dolžino, in lato … in longo Lamp. v širino … v dolžino; metaf. (preg.): an nescis longas regibus esse manus? O. da roke kraljev sežejo daleč, toda: attulimus longas in freta vestra manus Pr. neokvarjene, neokrnjene.
b) o osebah: sesquipede est quam tu longior (sc. homo) Pl., valens an imbecillus, longus an brevis Ci., longus homo est Cat. dolgin, šviglja, homo Cappadox, longus, audaculus Petr., qui mendacio staturam adiuvant longioresque quam sunt videri volunt Sen. ph.; metaf.: longos imitaris H. veliko gospodo posnemaš (obenem meri nase, ker je bil nizke rasti).

2. occ.
a) daljen = oddaljen, zunaj domovine: priusquam tellus in longas est patefacta vias Tib., orae, Geryonae arva Sil., exsilium T., longa a domo militia Iust.
b) pesn. = prostran, širen, velik: pontus, fluctus H., aequora, freta O.
c) dolgovezen = obširen, raztegnjen: epistula, oratio Ci., longum et alte petitum prooemium Ci. obširen in od daleč zajet; longum est z inf. = bilo bi predolgo, bilo bi preobširno: Ter., O. idr., longum est persequi ceteros Ci., longum est omnia enumerare proelia N.; tako tudi: nolo esse longus ali vereor, ne longior fuerim Ci. preobširen, ne me longum putetis in enumerando Ci., ne longum sit (fiat) Ci. predolgo, preobširno, non longius faciam Ci. nočem daljšati zadev, me longum faciam H. da nisem (ne bom) preobširen = da povem na kratko. —

II. časovno

1. dolg: breve tempus longum est imparatis Ci., non longis temporibus ante Ci., l. aetas, hora, mora Ci., vita L., si vita longior daretur Ci., mensis uno die longior Ci., longus dies Plin. in pl. longi dies Hier. dolg dan, dolgi dnevi, toda: in longiorem diem conferre C. na poznejši dan (čas, rok) odložiti (odlagati), longa aetas ali longa dies H., Tib. dolžina, (pre)tek časa, longo tempore O. v dolgem času, davno, (že) zdavnaj, post longum tempus Sen. rh., per longum tempus Sen. ph.; z acc.: mensis intercalarius XLV dies longus Ci.; subst. n.: in longum za dolgo (časa): in longum ducere amores V., in longum parere ali sufficere T.; per longum Sil. dolgo časa; ex longo V. od zdavnaj, zelo dolgo, zdavna, (že) zdavnaj, davno; occ. (o dolžini zlogov): syllaba longa dolg, zategnjen zlog (naspr. syllaba brevis): Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H.; enako tudi subst. longa -ae, f (sc. syllaba, naspr. brevis f): Ci., Q. (prim.: sonus (sc. lusciniae) … trahitur in longum Plin. se razlega).

2. dolg = dolgotrajen: longos sibi promiserat annos V. dolgo življenje, visoko starost, l. error L. dolgoletna blodnja, morbus longus (naspr. acutus) L., Cels. počasna, dolgotrajna, caedes l. L., longius fuit certamen L., quando mortem senis exspectare longum censent L. ker se jim zdi že predolgo, nec mihi longius quicquam est, iudices, quam videre hominum vultus Ci. nič mi ni dolgočasnejše … kot; toda: nec longius quicquam nobis, quam … dum … Luc. ap. Ci. ali nihil ei longius videbatur, quam dum illud videret argentum Ci. ali non longius mihi est (videtur), quam ut … Ci. ep. ne moremo dočakati oz. komaj je mogel, komaj morem dočakati, spes longa auxiliorum S. fr. upanje na pomoč, ki je še daleč, spem longam reseces H. daljnosežno, spem incohare longam H. prepuščati se daljnosežni nadi; enalaga: spe longus (= spem longam habens) H. nadejajoč se še dolgega življenja; pesn.: dicere longa mora est O. bilo bi predolgo(trajno), predolgočasno. — Od tod

A. adv.

I. longē (s komp. longius in superl. longissimē)

1. o prostoru
a) daleč (tja), na daleč: Kom. idr., longe videre, longius videre Ci., longe a Tiberi Ci., longe a domo bellare Ci., longe esse Ter., Ci., O., Lucan., Mart. = longe abesse Ci. daleč biti, oddaljen biti, oppidum est non longe a Syracusis Ci., locum castris deligit ab Avarico longe milia passuum XV C. kraj, 16000 korakov (oddaljen) od Avarika, ab hostium castris non longius MD passibus aberat C., longius ab urbe (quam) mille passuum L., quod a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., longe lateque (aliteracija) aedificia incensa sunt C. daleč naokoli, široko po okolici, non longe ex eo loco C., longe a suis inter hostium cadavera repertus est S., quam longe est hinc in saltum vestrum Gallicanum? Ci., longe gradi V. široko stopati, pednjati, longius progredi N., longius discedere Ci. ep., ad metam tendere longe O. predaleč; z gen.: abes longe gentium Ci. ep. daleč proč si po svetu, toda: longe parentum Ap. daleč proč od staršev; metaf. longe esse alicui = longe abesse ab aliquo prav nič ne pomagati (koristiti) komu: longe illi dea mater erit V., longe ab iis (po drugih longe iis) fraternum nomen populi Romani afuturum C., longe a nobis Petr. tega nas bog obvaruj; ne longius abeam Ci. da ne sežem predaleč po zgledih, ne longius aberret oratio Ci. da ne zastrani predaleč, res nos longius trahit ab incepto S. predaleč, longissime abesse a vero Ci. kar najdalje zahajati od resnice, quod abest longissime Ci. tega kratko malo nimam v mislih, tega niti ne kanim, ab eloquentia longissime esse Q. zgovornosti (govorništva) ne poznati prav nič, longius circumducere Q. obširneje, podrobneje.
b) zdaleč, od daleč: longe accurrere Ter., longe agnoscere regem V., gemitum ingentem pelagi … audimus longe V., longe videre O., longeque (= longe quoque) Val. Fl. že od daleč; pren.: quam tu longe iuris principia repetis Ci. kako daleč zajemaš, kako daleč segaš po; od tod: tam longe repetita principia Ci. ep. tako (od) daleč zajeti (= tako za lase privlečeni) začetki (osnutki). V pozni lat. nam. longe tudi a longe, de longe.

2. o času (ki se razteza iz sedanjosti v prihodnost) dolgo, mnogo, veliko, dosti: quae venientia longe ante videbis Ci. mnogo prej, longe subsequi Q. mnogo pozneje, non nimium longe in scaena florere Gell. ne dosti pozneje, video caculam militarem me futurum (h)aud longius Pl. v ne predolgem času, v kratkem, aetate longius provectus Ci., neque longius anno remanere licet C., longius debere N. dalj časa (dlje) dolgovati, ostati dolžan, operam dedit, ut quam longissime tempus duceret N. da bi kar najdlje (čim dlje) zavlačeval.

3.
a) stopnjuje α) adj., adv. in glag., ki izražajo različnost, razliko = daleč, povsem, zelo, ves: longe alius, dispar, diversus Ci., longe dissimilis contentio Ci., quod est longe secus Ci. ali equidem longe secus sentio Ci. ali longe aliter se habet ac … Ci. ali maiores nostri longe aliter de talibus viris existimabant Ci. vse (povsem) drugače, longissime diversa ratio Ci. povsem različen (drugačen), longe dissentire Ci., hoc longe alio spectabat N. vse kam (povsem) drugam, longe a nostris rebus iuncta divûm natura Lucr., a volgo longe longeque remoti H. ki smo kar najbolj oddaljeni od ljudstva, ki smo visoko nad ljudstvom; tako tudi: errat longe mea quidem sententia Ter. daleč, zelo se moti, zelo zmotno je, par studiis, sed robore longe Stat. = slabši, šibkejši. β) glag. s komp. pomenom = mnogo, dosti, veliko, dokaj: longe praestare Ci., longe aliquid alicui rei anteponere Ci., ita factum, ut hominibus longe … praeponerer Ci., duae (sc. aedes sacrae), quae longe ceteris antecellant Ci., longe omnes multumque superabit Ci.
b) krepi superl. = daleč, mnogo, dosti, dokaj, nadvse: longe primus civitatis Ci. (prim.: quem longe principem esse videbat Ci. ep., is longe princeps Latini nominis erat L.), apud Helvetios longe nobilissimus fuit et ditissimus Orgetorix C., oppidum longe maximum C.; redkeje pesn. in neklas. pred komp. (nam. običajnega multō) = mnogo, dosti, dokaj, kàj: pedibus longe melior Lycus V., longe minoris ac levioris momenti esse L., longe magis prosper Vell., longe fortior Ph., l. maior Petr., l. clarior, l. magis probari Q. —

II. longiter daleč: id a leto iam longiter errat Lucr., a nervis et sanguine longiter esse Lucr. —

B. adv. acc. sg. n. longum = dolgo (časa): longum vale V., nec longum laetabere V., O., longum clamare V., H. (po Hom. μακρὸν ἀύειν) na daleč = glasno, nec longum Stat.; tako tudi adv. acc. pl. n. longa = dolgo (časa): longa tueri Stat.

look at neprehodni glagol
gledati, motriti, ogledovati

just look at it? le poglej to!
pretty to look at lepo za videti
to look at him če ga pogledaš, bi mislil da
I wouldn't look at it nečem niti slišati o tem

lūbricus 3 (prim. lābor, lābī)

1. (s)polzek, drsen, opolzel, gladek: locus Pl., via lubricā glacie non recipiente vestigium L., planta Sil., lapis Mart.; subst. lūbricum -ī, n spolzkost, (s)polzka (gladka) tla: in lubrico locare Plin.; z gen.: illi (sc. equi) … lubrico paludum lapsantes T. na spolzkih močvirnatih tleh, lubrico viae T., lubrico itinerum T. po polzkih stezah, per lubricum niti Lact., per lubrica surgens V., lubrica vallium Ap.; o živalih: anguis V., conchylia H. sluzave, sluzaste, piscis Plin.; metaf. (o človeku) gladek = varav, (pre)varljiv, ukanljiv, prevarantski, goljufiv: patrias temptasti lubricus artes V., acri lubricus astu Val. Fl.

2. metaf.
a) negotov, omahljiv, majav, nevaren, zapeljiv, zvodljiv, zavajajoč: locus Ci., Plin. iun., via vitae lubrica Ci., lubricae viae adulescentiae Ci., aetas puerilis maxime lubrica et incerta Ci., cupiditas dominandi praeceps et lubrica Ci., l. reprehensio, ratio defensionis Ci., tempus Sen. rh. nevarni (= zavajanju izpostavljeni) čas mladosti, lubrica principis aetas T., status T. položaj; pesn. z inf.: vultus lubricus aspici H. zapeljiv; subst. n. negotovost, nejasnost, nevarnost: in lubrico versari Ci., Sen. ph., lubricum adulescentiae nostrae T. negotova doba moje mladosti, in praecipiti et lubrico stare Cu., lubricum aetatis, consilii, tutelae Dig., lubricum fidei Macr. nezanesljivost zvestobe.
b) ki se hitro (zlahka) izmuzne, izmikajoč se, hitro premikajoč se, hitro tekoč, gibljiv, gibčen, gibek, (u)bežen, uhajajoč: Simois H., amnis O., membra O., lubricos oculos fecit (sc. natura) et mobiles Ci., annus O., quoniam (sc. historia) lubrica est et fluit Q., alia propter subtilitatem lubrica sunt Sen. ph. zlahka uide iz spomina; z ad = nagnjen k čemu: aetas, quae magis ad vitium lubrica esse consuevit Ambr.; z inf. = pripravljen (kaj storiti): flore capi iuvenum primaevo lubrica mentem nympha Sil. le preveč pripravljena, nagnjena k.

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

malo¹

1. (neveliko) wenig (malo denarja wenig Geld, malo pameti wenig Verstand, malo mleka wenig Milch)
bore malo blutwenig, herzlich wenig
čisto malo ganz wenig, kaum etwas
karseda malo [sowenig] so wenig wie/als möglich, möglichst wenig
zelo malo česa ein Minimum an
malo upanja wenig Hoffnung, eine schwache Hoffnung
tisto malo der/die/das wenige (časa die wenige Zeit, denarja das wenige Geld)
malo delati/zaslužiti/ razumeti … wenig arbeiten/verdienen/verstehen …
imeti malo izkušenj/denarja/časa wenig Erfahrung/ Geld/Zeit haben, kaum Erfahrung/Geld/Zeit haben
za malo časa kurzfristig

2. (maloštevilni) wenig, wenige (ljudi wenig/wenige Leute, poslušalcev wenig/wenige Zuhörer, z malo besedami/izjemami mit wenigen Worten/Ausnahmen)

3.
z malo … -arm, -schwach
imeti malo … -arm sein, -schwach sein
(apnenca kalkarm, beljakovin einweißarm, denarja finanzschwach, dogajanja handlungsarm, drevja holzarm, energije energiearm, gozda waldarm, humusa humusarm, idej ideenarm, joda jodarm, kisika sauerstoffarm, kisline säurearm, kofeina koffeinarm, mesa fleischarm, nikotina nikotinarm, padavin niederschlagarm, pigmenta pigmentarm, prometa verkehrsschwach, verkehrsarm, sladkorja zuckerarm, snega schneearm, soli salzarm, sonca sonnenarm)
malo dati na kaj/koga wenig geben auf
malo govoriti in hitro ukrepati: wenige Worte machen

4. (nekaj) ein wenig, ein [bißchen] bisschen, ein klein wenig
malo več etwas mehr
malo več kot über (100 über 100)
z malo spretnosti mit etwas Geschick
malo pred (povratkom, tretjo uro) kurz vor (der Rückkehr, drei Uhr)

5.
(kaj) malo un-
(lep unschön, praktičen unpraktisch); kaum (verjeten kaum wahrscheinlich, kaum zu glauben)
niti malo kein [Bißchen] Bisschen, keinen/nicht einen Deut, nicht die Bohne, nicht im geringsten, keine Spur (von), beileibe (nicht)
še malo ne nichts weniger als (das)
|
za malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt
| ➞ → pičlo, skromno

málo little; a little; few (pl)

po malem gradually; little by little
čisto málo a tiny bit
prav tako málo kot... no more than...
v málo dneh in a few days
počakaj málo! wait a moment!
jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
še málo ne not a bit
on je málo znan he is little known
še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
málo ljudi misli tako few people think so
tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
málo, da ni umrl he was likely to die
zelo málo next to nothing
málo za tem soon (ali shortly) after
málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread

málo adv.

1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
malo po domače zaplesati fare quattro salti
malo znani kraji luoghi poco conosciuti
povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
malo hvaležna naloga un compito ingrato

4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
malo norčav pazzerello
malo verjeten improbabile, inverosimile
malo znan malnoto
pog. malo pokvariti sciupacchiare
malo prodati vendicchiare
malo razumeti intendicchiare
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

manus¹ -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.