Franja

sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
jaz sam moi-même
mi sami nous-mêmes
sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
iz same radovednosti par pure curiosité
sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

sam po sebi, sam zase por sí solo
čisto sam a solas
samo po sebi en sí, de sí, por sí
na samem a solas, sin testigos, privadamente
jaz sam yo mismo
meni samemu a mí mismo
mi sami nosotros mismos
v sami srajci en mangas de camisa
sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
biti sam (brez spremstva) estar solo
govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo

scomunica f

1. relig. ekskomunikacija, izobčenje:
ha la scomunica addosso pren. preganja ga nesreča, zla sreča se je zarotila zoper njega

2. ekst. polit. izključitev (iz stranke)

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

silver¹ [sílvə]

1. samostalnik
srebro; srebrni denar; srebrni jedilni pribor, srebrna posoda; srebrn sijaj (barva)
fotografija srebrni nitrat

German silver, nickel silver zlitina nikla za jedilni pribor, nepravo srebro
loose silver posamezni srebrni kovanci, srebrn drobiž
he gave me two pounds in silver dal mi je dva funta v srebrnem denarju
her uncle gave her most of his silver stric ji je dal večino svoje srebrnine

2. pridevnik
srebrn, srebrnkast; (glas) zvonek
figurativno srebrn (25-letni jubilej; plasiran na drugem mestu)

silver alloy srebrna zlitina
the silver age srebrna doba; doba rimske književnosti po Avgustu
silver basis ekonomija srebrna valuta
silver ore srebrna ruda
silver studded s srebrom okovan ali obšit
a silver tone srebrn, zvonek glas
silver standard srebrna vrednota
Silver State vzdevek za državo Nevado ali Colorado v ZDA
a silver-tongue pogovorno oseba, ki zna dobro govoriti
to have a silver tongue biti dober, vešč govornik
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno biti rojen pod srečno zvezdo
every cloud has its silver lining figurativno vsaka nesreča ima nekaj tolažilnega, ni nesreče brez sreče

silver lining [sílvəlainiŋ] samostalnik
srebrna proga (okoli oblaka, na obzorju)

every cloud has its silver lining nobena nesreča ni tako huda, da ne bi bilo v njej nekaj sreče

siniestro levi; narobe; poln nesreče; grozljiv

siniestro m nesreča, katastrofa
a diestro y siniestro (fig) vse križem, vsevprek; na slepo srečo, tjavdan

smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
smŕtna groza horrors pl of death
smŕtno hropenje death rattle
smŕtna kazen capital sentence, death penalty
smŕtne muke pangs pl of death
smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
smŕtno oznanilo notice of death, obituary
smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
smŕtna postelja deathbed
smŕtni primer death, casualty
smŕtna rana mortal wound
smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
smŕten strah mortal fear
smŕtni sovražnik deadly enemy
smŕtno sovraštvo deadly hatred
smŕtni udarec death-blow
smŕtna ura hour of death
smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger

snežni plaz moški spol die Schneelawine; s strehe: Dachlawine
nevarnost snežnih plazov die Lawinengefahr
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung

solo sam; poedin, edin

café solo (ali sin leche) črna kava
de a solo le med seboj
por sí solo sam od sebe
la sola idea, el solo pensar(lo) že sama misel (na to)
una sola vez samo enkrat
a mis (tus, sus) solas sam(otarski), osamel
estar solo biti sam, brez spremstva, zapuščen
es hábil como él solo spreten je kot le kdo
bien vengas, mal, si vienes solo (pregovor) nesreča redko sama pride

sorrowful [sɔ́rouful] pridevnik (sorrowfully prislov)
žalosten, žalujoč, potrt, nesrečen; užaloščen; mračen, otožen, melanholičen; mučen, bolesten; ubog, obžalovanja vreden

a sorrowful accident obžalovanja vredna nesreča

sōrte f

1. usoda:
buona sorte sreča
cattiva, mala sorte nesreča
affidarsi, rimettersi alla sorte prepustiti se usodi
avere, toccare in sorte usojeno biti
tentare la sorte preizkusiti srečo

2. naključje, slučaj:
per sorte slučajno
estrarre, tirare a sorte (sorteggiare) žrebati

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

spectaculaire [-külɛr] adjectif zbujajoč pozornost, zelo presenetljiv, frapanten; zanimiv, nenavaden; spektakularen

accident masculin spectaculaire pretresljiva nesreča
résultats masculin pluriel spectaculaires senzacionalni rezultati

sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

2. accompagnare (tudi ekst.):
spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

strahovít (-a -o) adj.

1. terribile, pauroso:
strahovita nesreča un incidente pauroso

2. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, tremendo; formidabile:
strahovita vročina un caldo terribile

stréti (strèm) perf.

1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

2. pren. spezzare, annientare:
streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

4. agr. scotolare (il lino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
pren. streti okove spezzare le catene
pren. streti trd oreh rompere un osso duro
pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.