Franja

subdivide [sʌbdiváid] prehodni glagol & neprehodni glagol
podrazdeliti (se), naprej (se) razdeliti (na manjše dele)

suddividere^* v. tr. (pres. suddivido) deliti naprej, nadalje; ekst. deliti

sup-peditō (sub-peditō) -āre -āvī -ātum (sub in *peditāre za nogo (= za podporo) dajati, podpirati)

I. trans. (iz)obilno (bogato, izdatno) in v podporo dati (dajati), poda(ja)ti, zraven poslati (pošiljati) (starejše doposlati (dopošiljati)), preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati): luxuriae sumptūs Pl., cibus, frumentum, populo Romano satis frumenti ex Sicilia, rem frumentariam, victum, omnium rerum abundantiam, fabulas, oratoribus copiam dicendi Ci., aperte pecunias suppeditant, domus suppeditat mihi hortorum amoenitatem Ci. ep., suppeditare otium studio Corn. posvečati, alieni ingenium suum Corn. služiti komu s svojo sprevidevnostjo (razsodnostjo, pametjo), tu patria nobis suppeditas praecepta Lucr., suppedita mihi tela Sil.; v pass.: tributo sumptūs suppeditari L., quod ipsis pecunia a rege suppeditabatur N.; brezos.: ut ei suppeditetur ad usum Ci. ep.; suppeditari aliqua re včasih = bogato (obilno) biti preskrbljen s čim: quibus rebus nos suppeditamur, eget ille Ci., vix arvis suppeditati Lucr.; pren.: quia (sc. hic homo) suppeditat nobis (sc. locum), ubi et animus … reficiatur et aures … conquiescant Ci. —

II. intr.

1. iti na roko komu, pomoči (pomagati) komu, priskočiti na pomoč komu, podpreti (podpirati) koga: si illi pergo suppeditare sumptibus Ter. podpirati koga s sredstvi (pripomočki) za zapravljanje, dajati komu sredstva (pripomočke) za zapravljanje, Ciceroni meo suppeditabis, quantum videbitur Ci. ep., quod Ciceroni suppeditas, gratum Ci. ep., suppeditabat nobis de thesauris suis Ci.; abs.: nunc iam adempta est suppeditandi facultas Ci.

2. v izobilju biti česa, zadosti biti česa, biti obilo česa, biti pri roki, biti na voljo, biti na razpolago (razpolaganje), biti na uporabo: ut tuo amori suppeditare possint sine sumptu tuo omnia haec Ter., ita gaudium gaudiis (abl.) suppeditat Pl. tako se vsipa veselje za veseljem, suppeditat omnis apparatus dicendi Ci., innumerabilitas suppeditat atomorum Ci., ne chartam quidem tibi suppeditare Ci. ep., quod multitudo suppeditabat, aliquot validas cohortes in castris … reliquerant L., (sc. quadriremis) defendebatur egregie, quoad tela suppeditarunt L., nec consilium nec oratio suppeditat L., longe flumina suppeditant Lucr.; suppeditare re imeti obilo česa, biti bogat (bogato založen) s čim, obilovati s čim: quibus (sc. rebus) nos suppeditamur, eget ille Ci.; suppeditat z inf. = mogoče biti, moči se: dicere suppeditat Lucr.

3. occ.
a) zadoščati, zadostovati, zaleči: quae suppeditent et ad cultum et ad victum Ci., manubiae … vix in fundamenta suppeditavere L.; poseb. vita suppeditat (alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: si vita suppeditasset, consul factus esset Ci., Carbo, quoi (= cui) vita suppeditavit, est in multis iudiciis … cognitus Ci., quod si vita suppeditet T. če bom še živ(el).
b) biti pripraven (sposoben) za kaj, kos biti čemu, (z)moči (zmagati), premagati (premagovati) kaj: non queo labori suppeditare Pl.

sup-petō (sub-petō) -ere -īvī in -iī (—) (sub in petere)

I.

1. (v izobilju) biti na voljo (razpolago), biti dovolj česa, biti pri rokah, biti obilo česa, biti na uporabo: Enn. fr., Auct. b. Afr., Plin., Plin. iun. idr., id modo videndumst, ut materies suppetat scutariis Pl., cui res non suppetat, verba non desint Ci., ut cetera mihi in dicendo suppetant Ci., vereor, ne mihi crimina non suppeterent Ci., ut mihi ad remunerandum nihil suppetat praeter voluntatem Ci. ep., ne pabuli quidem satis magna copia suppetebat C., cum frumentum copiaeque aliae … largius obsessis quam obsidentibus suppeterent L., ut pro se quisque iam nec consilium sibi suppetere diceret nec … L. da si ne zna niti pomagati, neque, quo manus porrigeret, suppetebat N. in ni mogel kam (po)seči; pesn. z osebnim subj.: novis ut usque suppetas laboribus H. da boš tu za vedno nove muke, da boš izpostavljen vedno novim mukam.

2. occ. zadostovati, zadoščati, zaleči, zadosti biti česa, primeren biti za kaj, čemu, skladati (ujemati) se s čim: Vulg., Lact. idr., ut cotidianis sumptibus copiae suppetant Ci., rudis in militari homine lingua non suppetebat libertati animoque L., quibuscumque vires suppetebant ad arma ferenda L., pauper enim non est, cui rerum suppetit usus H., ut plagae quoque possint suppetere ipsae Lucr., quia non suppetunt dictis data Pl., utinam quae dicis dictis facta suppetant Pl.; pogosto vita suppetit (sc. alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: Auct. b. Afr., Vop., si vita suppetet Ci. če bom še živ(el), si vita longior suppetisset L., dum vita suppetit Plin. iun.; pesn. z osebnim subj.: deosque oro, ut (sc. uxor) vitae tuae superstes suppetat Pl. da pride do tega, da te preživi. —

II. prositi namesto koga: Ulp. (Dig.).

svȅjednāko prisl. kar naprej: sunce je svejednako žeglo

take forward prehodni glagol
naprej peljati; povišati

talk away prehodni glagol
kar naprej, neprestano govoriti; prekramljati; eno in isto ponavljati

we talk awayed the afternoon away prekramljali smo vse popoldne
he will talk away for hours together ure in ure bo govoril (govori) brez prestanka

thrust on prehodni glagol
naprej poriniti; priganjati

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

tradieren posredovati naprej (kot tradicijo)

trāns-beō -āre (trāns in beāre) še naprej povišati (poviševati), še naprej povzdigniti (povzdigovati): in maiorem gloriam Isid.

translate [trænsléit] prehodni glagol
prevesti, prevajati; prenesti; tolmačiti, interpretirati
tehnično predelati, spremeniti, pretvoriti; dešifrirati, naprej poslati (telegram)
cerkev premestiti
zastarelo prevzeti, zamakniti
sleng skrpati, zmašiti skupaj kaj iz starega materiala

to translate Cankar into English prevesti Cankarja v angleščino
to translate from the French prevesti iz francoščine
to translate from German into English prevesti iz nemščine v angleščino
to translate from word to word dobesedno prevesti
to translate ideas into actions spremeniti ideje v dejanja
kindly translate! prosim, razložite jasno, kar mislite!
do not translate my hesitation as ill-will ne tolmačite si mojega oklevanja kot neprijaznost
to translate into film adaptirati za film
neprehodni glagol
biti primeren za prevajanje

this books translates well ta knjiga se da lepo prevajati

translation [trænsléišən] samostalnik
prevod, prevajanje; interpretacija, tolmačenje; dešifriranje (brzojavk), pošiljanje naprej (brzojavk)
cerkev premestitev (duhovnika)
tehnično prenos, prestavitev

a close, a word for word translation dobeseden prevod

transportieren transportirati; posredovati, prenašati naprej

trash² [træš] narečno neprehodni glagol
s težavo, z mukami se vlevi naprej
prehodni glagol
mučiti, utrujati

travìnjati -ām ekspr. nenehno, kar naprej jesti

trek [trek]

1. samostalnik
potovanje, selitev z vozom z volovsko vprego (v južni Afriki); potovanje

2. neprehodni glagol
vleči voz, vleči tovor (o volu, v južni Afriki); potovati z volovsko vprego, (iz)seliti se; počasi, s trudom se pomikati naprej
sleng popihati jo, pobrisati jo

trudge [trədž]

1. samostalnik
dolga (naporna, mučna) hoja (pot, marš); oseba, ki se s težavo vleče naprej

2. neprehodni glagol
peš iti, pešačiti; s težavo hoditi, iti; vleči se, korakati s težko muko
prehodni glagol
s težavo (muko) prehoditi, prepešačiti, prehoditi peš, prepotovati

ubùdūće prisl. v prihodnje, za naprej: ubuduće se nećemo vidati tako često

ulteriormente avv.

1. dalje, še naprej

2. v nadaljevanju