Franja

cuarto četrti

en cuarto lugar četrtič
cuarta parte četrtina
las tres cuartas partes tri četrtine
cuarto m četrt(ina); lunin krajec; četrt ure; kvadrant; nadstropje; stanovanje, soba; straža, straže
cuarto para (por) alquilar soba za najem
cuarto para alojados (huéspedes) soba za goste, gostinska soba
cuarto bajo soba v pritličju, pritličje
cuarto creciente prvi lunin krajec
cuarto delantero, exterior sprednja soba (na ulico)
cuarto de luna lunin krajec
cuarto menguante zadnji lunin krajec
cuarto de onza kovanec za 20 peset
cuarto oscuro temnica
cuarto redondo (Am) soba z enim samim vhodom
cuarto trasero, cuarto interior zadnja soba (ki ne gleda na ulico)
las diez y cuarto četrt na enajst
las diez menos cuarto tri četrt na deset
dar un cuarto al pregonero na veliki zvon obesiti
poner cuarto a alg. komu stanovanje opremiti
no tener un cuarto, estar sin un cuarto biti zelo reven
valer de tres al cuarto nič vreden ne biti
cuarto sobre cuarto do zadnje pare
cuartos pl denar
los cuartos traseros zadnje noge (mul itd.)
hacer cuartos razčetrtiti; denar si narediti, obogateti
hacer cuartos Ku na akord delati
tener cuatro cuartos imeti denar
valer cuatro cuartos smešno poceni biti
tener buenos cuartos biti krepak (postaven)

cūrō (st.lat. coirō, coerō) -āre -āvī -ātum (cūra; prim. umbr. kuraia = curet, kuratu = curato, st.lat. coeret = curet, coerari = curari; ius coerandi = curandi Lex. ap. Ci.)

I. (po)brigati se, (po)skrbeti, skrb imeti, poganjati se, (z)meniti se za kaj, komu je kaj do česa, zavze(ma)ti se za kaj, za koga, na skrbi imeti, k srcu si vzeti (jemati, gnati) kaj, na skrbi je komu kaj; abs.: quem ad modum adstitit severo fronte curans, cogitans Pl. skrbeč, bene curassis (gl. opombo) Pl. ali ne cures Enn. ap. Serv. bodi brez skrbi, curabo, curabitur Ter.; poseb. v pismih: quia sum Romae et quia curo attendoque Ci. ep., cura et cogita Ci. ep.; z acc. rei: c. haec, aliena Ter., alia ali aliud cura Pl., Ter. zato se ne (z)meni (ne maraj), za to bodi brez skrbi, eam rem studiose c. Corn., magna dii curant, parva neglegunt Ci., nihil omnino c. Ci. čisto brezbrižen biti, c. sociorum iniurias S., duabus his artibus se remque publicam curabant S. so varovali svoj in državni napredek, Diana preces virorum curat H. uslišuje, nihil mea carmina curat V., litora Cythereia c. O., periuria nihil c. Cat. nič se ne (z)meniti za … ; z acc. personae: nos tu ne curassis Pl., curate istam diligenter virginem Ter. dobro pazite na … devico, c. deos V.; v pass.: etiam hic mihi curandus est? Ci., cum existimet se curari a deo Ci.; s predikatnim acc. gerundivi, sl. dati z inf.: Hannibalem Coelius scribit … buculam curasse faciendam Ci. da je dal napraviti junico, c. gladios destringendos, lapides iaciendos Ci., (Caesar) pontem in Arare faciendum curat C., quod obsides inter eos dandos curasset C., eum per simulationem colloquii c. interficiendum Hirt., fratrem tyrannum interficiundum curavit N., ex ea pecunia … basilicam faciendam c. L.; redk. s predikatnim acc. pt. pf.: inventum tibi curabo et mecum adductum tuum Pamphilum Ter. poskrbeti hočem, da najdem … ; z dat.: c. omnibus Acc. ap. Macr., rebus publicis, rebus alienis Pl., rebus meis Ap., rebus eius absentis Gell., saluti suae Tert.; nam. acc. ali dat. skloni s praep.: ego pro me et pro te curabo Pl., non te pro his curasse rebus, … ? Ter.; Quintus de emendo nihil curat Ci. ep. nič ne misli na … , vides, quanto hoc diligentius curem quam aut de rumore aut de Pollione Ci. ep., quasi vero curent divina (božanstvo) de servis Macr., noli curare de palea Aug.; z inf. (po)skrbeti, (po)truditi se, prizadevati si, poskusiti (poskušati), misliti na to, da … , hoteti, hoče se komu: Col., mando tibi, uti cures lustrare Ca., qui illud Carneadeum curent defendere Ci., qui res istas scire curavit Cu., tu recte vivis, si curas esse quod audis H. ako hočeš biti, si quid et nos, quod cures proprium fecisse, loquamur H. kar bi si (bil) rad (ti) sam prisvojil, multa exemplaria contracta emendare curavit Suet.; pogosto non (nec, neque) curare = (in) ne (po)truditi se, ne prizadevati si, ne misliti na kaj, ne marati, ne hoteti, (in) braniti se: vos liberi sine periculo esse non curatis Corn., in Siciliam ire non curat Ci., neque sane redire curavit Ci., qui ista nec didicissent nec omnino scire curassent Ci., nec repetita sequi curet Proserpina matrem V., nec revocare situs aut iungere carmina curat V., nec curat Orion leones aut timidos agitare lyncas H., nec crines solvere curat O., neque enim ieiunia curat finire O.; redk. z ACI: Persium non curo legere … , Laelium Decumum volo Luc. ap. Ci. nič mi ni do tega, da me bere Perzij, neque vero haec inter se congruere possent, ut natura et procreari vellet et diligi procreatos non curaret Ci., curant rem hostibus nuntiari Iust.; s finalnim stavkom: Sen. ph., Q., pater curavit, ut fieret Pl., adhuc curavi unum hoc quidem, ut mihi esset fides Ter., cura igitur, ut quam primum venias Ci. ep., ex coriis utres uti fierent, curavit S.; poseb. pogosto v pismih: cura, ut valeas Ci. ep. skrbi (glej), da ostaneš zdrav, tu velim in primis cures, ut valeas, tu etiam atque etiam cura, ut valeas, cura ergo potissimum, ut valeas, cura igitur nihil aliud, nisi ut valeas, cetera ego curabo, nec quicquam cures, nisi ut valeas Ci. ep.; curavi, ne quis (Catilinam) metueret Ci., senatus nobis … negotium dederat, ut curaremus, ne quid res publica detrimenti caperet Ci. ep., amari iucundum est, si curetur, ne quid insit amari Corn., quod ne miremur, sopor atque oblivia curant Lucr.; praetor curavit, ut Romae ne essent Suet.; s samim cj.: Petr., Fr., curate, domi sint gerdius, ancillae, pueri Luc. ap. Non., ne illa quidem curo, mihi scribas, quae … Ci. ep., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., simplici myrto nihil allabores sedulus, curo H. skrbi me = želim, da nič ne pritakneš (priumetničiš), iam curabo, sentiat, quos attentarit Ph.; z relativnim stavkom: cura, quae iussi, atque abi Pl., ego quae ad tuam dignitatem pertinere arbitror summo studio … curabo Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: tu, civitatem qui deceat status, curas H., nec, quid sint conubia, curat O., non curo, an isti suspicionibus relinquantur Plin. iun.; s quod (da): nam quod strabonus est, non curo Petr.

II.

1. oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): studiosissime omnia diligentissimeque Ci., negotia aliena Ci., mandatum Ci. izvršiti, praeceptum diligenter N. natančno po predpisu ravnati, predpisa se držati, quod corpus tegeret, curavit N. izumil je orožje, ki … , c. domi forisque omnia S., rem alienam periculo suo S.

2. oskrbeti (oskrbovati) kaj = poskrbeti za kaj, pripraviti (pripravljati) ali pripraviti dati kaj: cenam, obsonium Pl., cibum Varr., mutuaque inter se convivia (gostije) curant V., c. triclinia sacerdotum Suet., cenulam omnibus Gell., funus Ter., corpus exanimum (Alexandri) ali corpus suo more Cu. ali cadaver Suet. za pokop pripraviti.

3. oskrbeti (oskrbovati) = očediti, (po)lišpati, (po)lepšati, (na)lepotičiti: domos Petr., vestimenta c. et polire Ulp. (Dig.); poseb. agr. (živino, živali) oskrbeti (oskrbovati), gojiti, rediti, (rastline) (o)trebiti, obrez(ov)ati: sic (pulli anserini) curati circiter duobus mensibus pingues fiunt Varr., ut ante lucem viri equique curati pransi essent L., iumentum e manibus curantium elapsum L. paznikov, c. vites V., vitem falce Plin., vineam, apes Col.; medic. (poseb. v pt. pf.) (o)čistiti: sevum vitulinum curatum, cadmia curata Cels.

4. sebe, telo idr. gojiti, negovati, (o)krepiti, (o)krepčati, streči si, streči komu: c. se suamque aetatem Pl., se molliter Ter., reficere se et curare Ci., cras genium mero curabis H., dicto citius curata membra H., c. corpus Lucr., corpora Lucr., Plin. iun.; poseb. pogosto voj. (po)skrbeti za telo = (o)krepčati se, streči (goditi) si, odpoči(va)ti (si), počivati: Cu., passimque in litore sicco corpora curamus V., nunc corpora curare tempus est L. počivati, Romani quidem pleni spei corpora curabant L., curati cibo corpora quieti dant, vinoque et cibo curatos domum dimisit, corpora cibo somnoque curant L.; pogosto z zaničljivim stranskim pomenom: ire domum atque pelliculam curare iube H., nebulones Alcinoique in cute curanda plus aequo operata iuventus H. za telesno nego bolj skrbeča, kakor je prav, c. cutem Iuv. streči (goditi) si; z grškim acc.: si curatus inaequali tonsore capillos occurri, rides H. z lasmi, ki mi jih je brivec neenako (stopničasto) postrigel; curare aliquem skrbno (po)streči komu, (po)gostiti koga: dominum, amicos suos Pl., parentem suum Pl. (o hčerah), nos Ter., hunc (virum) sedula curet Tib.

5. occ.
a) obr. (daritve ipd.) opraviti (opravljati): religionem Ci., sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes Ci., non rite id sacrum c. L., quaeque prodigia … curarentur L. naj se ublažijo z opravljanjem daritev.
b) oskrbovati, upravljati: res rationesque heri Pl., pensa ac domos Mel. (o gospodinjah); pesn. curare aliquem biti za, služiti za … , predstavljati koga: pastorem ad baculum possum curare Pr.; drž.pr. in voj. upravljati, voditi, poveljevati, načelovati (na čelu biti) komu, čemu: res Romae, bellum maritimum L., cohortes S., Achaiam, Asiam, superioris Germaniae legiones T.; abs. ravnati, poveljevati: in postremo legatus curabat S., Sulla cum equitatu apud dextumos, in sinistra parte A. Manlius … curabat S., ubi quisque legatus aut tribunus curabat S., gliscentibus negotiis duo additi, qui Romae curarent T. ki naj bi v Rimu uradovala, comitate quadam curandi provinciam tenuit T.
c) (bolnika, bolezen ali zlo) (o)zdraviti, ozdravljati, rezati (operirati), v pass. tudi ozdraveti, okrevati: aliquem magna cum cura Pl., aliquem graviter aegrum diligentissime Ter., Ci., aliquem ali se diligenter, aliquem leniter Ci., corpora Ci., adulescentes gravius aegrotant, tristius curantur Ci., vinolentis quibusdam medicaminibus (z zdravili, ki dišijo po vinu) solere curari Ci., curari se pati Ci., curari se fortiter pati L., curari non posse C., curare vulnus L., vulnus suturā Cels., ulcus Cels., Sen. ph., morbum, febrem, morbos victu (s primerno, zmerno hrano), morbos remediis Cels., graviores morbos asperis remediis Cu., curari neque manu (kirurško) neque medicamentis posse Cels., curari ferro, scalpello Cels. z nožem operiran biti, ictus parum bene curatus Cels., is, qui curatur Cels. bolnik, curare regis filiam Sen. ph., medicus, qui curandi finem fecerit Q., frigidis (z mrzlimi obkladki) curari se pati Suet., curare alicuius valetudinem Ap.; subst. pt. pr. cūrāns -antis, m zdravnik: plurimi sub alterutro curantis errore moriuntur Cels. — Preg.: qui, cum capiti Sex. Roscii mederi debeam, reduviam curem Ci. ko bi moral misliti na glavno stvar … , se ukvarjam z malenkostjo.
č) čast (spoštovanje) izkaz(ov)ati komu, častiti, spoštovati koga, pokloniti (poklanjati) se, dvoriti komu: eum ultra Romanorum … morem curabant exornatis aedibus per aulaea et signa S. fr., curatur a multis, timetur a pluribus Plin. iun.
d) (dobavo denarja idr.) preskrbeti (preskrbovati), (denarne posle) opravljati, (denar) priskrbeti, izplač(ev)ati, izplačati dati: signa, quae nobis curasti, ea sunt ad Caietam exposita. Te multum amamus, quod ea abs te diligenter parvoque curata sunt Ci. ep., iube sodes nummos curari Ci. ep., redemptori tuo dimidium pecuniae curavi Ci. ep., me, cui iussisset, curaturum Ci. ep. da bom dal denar na njegov ukaz izplačati, erat enim curata nobis pecunia Valerii mancipis nomine Ci. ep., ut pro eo frumento pecunia Romae legatis eorum curaretur L. — Od tod adj. pt. pf. cūrātus 3, adv. -ē

1. oskrbovan, opravljan, gojen, rejen, negovan: boves bene curatae Ca., boves corpore curatiores erunt Ca. govedo bo bolj rejeno, bolj mesnato, me pinguem et nitidum bene curata cute vises H., familia bene curata ac vestita Plin., nitida et curata vox Q.

2. pren. skrben, maren, živ: sermo Plin. iun., donec Haterius Augustam oraret eiusque curatissimis precibus protegeretur T. na njene (prav) žive prošnje; kot adv.: Amm.; komp. cūrātius: Plin. iun., eius negotii initium … curatius disseram T., diurna populi Romani … curatius leguntur T.

Opomba: Star. cj. pf. cūrāssis, cūrāssint: Pl.

cuss¹ [kʌs] samostalnik
ameriško, pogovorno psovka; bitje, patron, stvor

not to care a cuss prav nič se ne meniti

čéz over; across; past, after; beyond

čéz in čéz all over
čéz dan during the day
čéz noč during the night
čéz teden dni a week today, this day week
čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
čéz 3 tedne three weeks today
čéz zimo during the winter
star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
biti čéz 50 let star to be over fifty
čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
čéz mero excessively, inordinately
čéz vse mere beyond measure
čéz polovico a good half
čéz vse more than anything
nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
iti čéz to pass
iti čéz reko to cross the river
nič ni čéz naravo there is nothing like nature
potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence

čič moški spol
čič ne da nič, delavec je kruhovec Faulenzen bringt nichts ein
➞ → čičati

čìč (číča) m nareč. lo star seduti
PREGOVORI:
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano ha poco oggi e niente domani

čisto prislov

1. (povsem) ganz, völlig, gänzlich
ne čisto nicht ganz (ni čisto tako das ist nicht ganz so)

2. (prav) aller- (najboljši/prvi/zadnji allerbeste/allererste/allerletzte; na koncu zuallerletzt, na vrhu zualleroberst)

3. (sploh) gar, überhaupt (nič gar nichts/überhaupt nichts, noben gar keiner/ überhaupt keiner, nikoli überhaupt nie)
prav čisto nič rein nichts, Null Komma nichts

4.
čisto ob unmittelbar an

5.
čisto edini der einzigste pridevnik: ➞ → čist

čísto prislov cleanly, purely, clearly; (popolnoma) wholly, entirely, quite

čísto na začetku at the very beginning
on je čísto zadovoljen he is quite satisfied
čísto vse pojesti to eat all up
čísto nič nothng at all
prepisati na čísto to make a fair copy

čísto purement, nettement, entièrement, tout à fait, complètement

čisto slučajno par pur hasard
v sobi je čisto la chambre est propre
nebo je čisto le ciel est pur
čisto ne verjamem je ne crois presque pas, j'ai du mal à croire
čisto nič rien du tout, absolument rien
čisto nov flambant neuf
čisto nag tout nu, nu comme un ver

človešk|o [é] srednji spol (-ega …) Menschliches, das Menschliche
nič človeškega mi ni tuje nichts Menschliches ist mir fremd

čúden queer, uncommon, unusual; eccentric; strange; singular; odd; original; curious; VB žargon rum

kako čúdno! what a curious thing!
čúdna opazka a strange remark
to je čúdno that is strange
on je čúden patron he is a strange fellow
nič čúdnega, če... no wonder if...
na tem ni nič čúdnega there is nothing strange in (ali about) it
čudno (presenetljivo, za čuda) curiously enough, strange to say
čúdno se počutiti to feel strange
čúdno, da tega niste (ne bi bili) slišali strange that you should not have heard it
čúdno se sliši žargon it sounds rum
kakor se utegne zdeti čúdno... strange as it may appear...
zaklel je in nič čúdnega (če je) he swore and no wonder

čúden étonnant, surprenant, singulier, étrange, curieux, bizarre, drôle

čudno se mi zdi cela m'étonne (ali me surprend, me semble étrange)
nič čudnega, da rien d'étonnant que
ni čudno, da faut-il s'étonner que …, quoi d'étonnant que …

čúden (-dna -o)

A) adj.

1. strano; curioso:
stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

B) čúdno (-ega) n strano:
nekaj čudnega qualcosa di strano
je kaj čudnega? che c'è di strano?
nič ni čudnega non meraviglia

čúdež miracle, wonder; prodigy

gospodarski čúdež economic miracle
delati čúdeže to work wonders (ali miracles); figurativno to produce rabbits out of a hat, to move mountains
razen če se zgodi čúdež, bi se zdaj zdelo, da se ne da nič napraviti barring a miracle it would now seem as if nothing can be done
čúdeži se utegnejo zgoditi (dogajati) (figurativno) pigs pl might fly

čudíti se, čúditi se s'étonner de, être surpris de

čudim se temu cela m'étonne (ali me surprend)
temu se prav nič ne čudim cela ne m'étonne pas le moins du monde

čudno¹ adverb seltsam; sonderbar; merkwürdig; komisch
čudno se mi zdi es wundert mich/ich finde es merkwurdig
čudno (je), da … (začuda) seltsamerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde), sonderbarerweise (ni prišel er ist sonderbarerweise nicht gekommen; so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen), merkwürdigerweise (ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt), komischerweise (še ni prišel er ist komischerweise noch nicht gekommen)
to se mi zdi čudno das kommt mit spanisch vor

čudn|o² srednji spol (-ega …)
nekaj čudnega eine merkwürdige Sache
doživeti nekaj čudnega ein merkwürdiges Erlebnis haben/was erlebt haben
je kaj čudnega …? ist es vielleicht ein Wunder …?
nič (ni) čudnega es ist kein Wunder/es ist nicht verwunderlich

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

dagewesen, da gewesen: dagewesen sein ➞ [dasein] da sein, alles schon dagewesen nič novega, vse je svet že videl

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente