Franja

unskimmed [ʌnskímd] pridevnik
z neposneto smetano

unskimmed milk neposneto, polnomastno mleko

upírati se to resist (komu someone); to offer (ali to put up) resistance; to oppose; to be reluctant

upírati se se skušnjavi to resist a temptation
upírati se se mrazu to resist frost
upira se mi (studi se mi) it disgusts me
mleko se mi upira I loathe milk
upira se mi, da bi to storil I am reluctant to do it

upraševáti (-újem) | uprašíti (-ím) imperf., perf. polverizzare, ridurre in polvere:
upraševati premog polverizzare il carbone
upraševati jajca, mleko polverizzare le uova, il latte

usáhniti (-em) | usíhati (-am) perf., imperf.

1. prosciugarsi, seccarsi, inaridire:
jezero enkrat na leto usahne una volta all'anno il lago si prosciuga, inaridisce

2. rinsecchirsi, avvizzire, appassire

3. med. atrofizzarsi:
koža, mišičje usiha la pelle, i muscoli si atrofizzano

4. pren. perdersi, inaridire; svanire:
dekle je od žalosti usahnilo dal dolore la fanciulla deperì
mleko ji je usahnilo le si è seccato il latte
z njegovo smrtjo je rod usahnil con la sua morte si estinse la stirpe
solze so ji usahnile le si inaridirono le lacrime, smise di piangere

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

v

1. kam: in (v hišo ins Haus, v gore in die Berge, v obraz ins Gesicht); nach (v Trst nach Triest); auf (iti v svojo sobo auf sein Zimmer gehen); smer: in, zu (v dolino zu Tal, ins Tal, v glavo in den Kopf, zu Kopf, iti v posteljo zu Bett gehen)

2. kje: in (v hiši im Haus, v gorah in den Bergen, v Trstu in Triest)

3. dan, ko: an (v nedeljo am Sonntag); ura, ko: zu, um (v opoldanskih urah zu Mittag, um die Mittagszeit); čas: zu (v začetku leta zu Anfang des Jahres, v tistem času zu jener Zeit)

4. časovni razpon: in (v dveh dneh in zwei Tagen, v tej zimi in diesem Winter, v enem letu in einem Jahr); rok: binnen (v treh dneh/urah binnen drei Tagen/Stunden)

5. cilj: zu (v čast zu Ehren, v kašo zu Brei, v pepel zu Asche, v prah zu Staub, v led zu Eis); in (v nemščino ins Deutsche)

6. kako: in (v primeru im Falle, v dežju im Regen, v jezi im Zorn); auf (v ruščini auf Russisch)
|
v letih (star) bejahrt, betagt
v sorodu verwandt
mleko v prahu das Milchpulver
sladkor v prahu der Pulverzucker
knjiga v osmerki der Oktavband
oddaja v živo die Live-Sendung, Livesendung

vacca f

1. krava:
latte di vacca kravje mleko
vacca da latte krava molznica
malattia delle vacche pazze bolezen norih krav
tempo di vacche grasse pren. debela leta, blaginja
tempo di vacche magre pren. suha leta, kriza

2. kulin. govedina, goveje meso

3. pren. slabš. vlačuga, pocestnica

4.
lingua di vacca obrt zlatarsko, kotlarsko nakovalce

5.
far la vacca pren. lenariti
finire in vacca pren. propasti

6. ekst. slabš. debeluh, debeluhinja

vaccino

A) agg. kravji; goveji:
latte vaccino kravje mleko

B) m med. cepivo, vakcina

vache [vaš] féminin krava; kravje usnje; kravje meso; populaire policajc, zlobna oseba; zelo debela ženska; adjectif lopovski, podel, strog, grd; (= vache à eau) platneno vedro (tabornikov)

lait masculin de vache kravje mleko
vache laitière krava mlekarica
vache à lait molzna krava (tudi figuré)
traire les vaches molsti krave
vache marine mrož, morska krava
ça lui va comme un tablier à une vache to mu pristoji kot kravi sedlo
donner des coups de pied en vache hinavsko ravnati s kom
manger de la vache enragée stradati, živeti v hudem pomanjkanju
montagne féminin à vache za vzpon lahka, nestrma gora
parler français comme une vache espagnole lomiti (slabo govoriti) francoščino

vedr|o [ê] srednji spol (-a …) der Eimer (tudi tehnika); (emajlirano Emaileimer, pločevinasto Blecheimer, gasilno Löscheimer, za mleko Milcheimer, za molžo Melkeimer, za premog Kohleneimer, za vodo Wassereimer), der Kübel
na vedra/z vedri kübelweise, eimerweise

vêdro bucket; pail

polno vêdro (a) bucketful
vêdro za mleko milk pail
pol vêdra mleka half a pail of milk

vīmen -inis, n (viēre)

1. (večinoma v pl.) vitra, trta, rozga, šiba, palica (poseb. vrbina), prot: Varr., Tib., Fl., Amm. idr., lento vimine ramus V. veja z upogljivo šibo, fruticosa legebant vimina O., carpus navium viminibus contextum C. spleten iz šibovja, scuta ex cortice facta aut viminibus intextis C. iz šibne spletenine, volucres viscatis illigatae viminibus Petr. na limanice (lepljenice); sg. kolekt. = šibje, šibovje, vejevje, protje: rami lento vimine frustrabantur ictus Cu., quernum vimen (kot cedilo za mleko) V.

2. meton. pletenina, pletér iz šibja, (s)pletenka, (s)pletenica, košara, koš: vimina curva O. panji, koši, košníce, ulji, vimen breve Picenarum Mart.

3. pl. šibje, šibovje = vrbje, vrbovje: tenent ima lacunae vimina O.

4. occ. vrbina sadika: Col.

5. metaf. (Merkurjeva) palica: deus horrentem Lethaeo vimine mulcens Stat.

vôda (-e) f

1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto

2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale

4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico

5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare

6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

vodén¹ -a, -o watery

vodna barva watercolour, distemper
vodna glava hydrocephalus
vodno mleko watery milk
slikati z vodnimi barvami to paint in watercolours

vodén (-a -o) adj.

1. acquoso, annacquato, allungato, brodoso:
voden sadež frutto acquoso
vodeno mleko latte annacquato
vodena omaka salsa brodosa

2. scialbo, smorto:
vodene oči occhi smorti

3. pren. vuoto, fatuo, frivolo:
voden pogovor discorso vuoto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. vodena barvica acquerello
vodena kava acquetta
med. vodena kri idremia
bot. vodena praprot adianto, capelvenere (Adiantum capillum Veneris)
vodena trstenica canna di palude (Phragmites communis)

vrȁnjī -ā -ē vranji: -e gnijezdo; -a noga bot. zlatica; vranji luk bot. piramidasto ptičje mleko

vŕč (-a) m boccale, brocca, vaso; bricco, cuccuma:
izpiti vrč vina bere un boccale di vino
vrč za mleko lattiera
vrč za vodo (za umivanje pri jedi) versatore
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

vrč|ek moški spol (-ka …) kleiner Krug, za pivo: der Bierkrug, Maßkrug, der Seidel, Bierseidel, der Humpen; das Kännchen (mašni [Meßkännchen] Messkännchen, za mleko Milchkännchen, za smetano Sahnekännchen)

warm² [wɔ:m] samostalnik
gretje, ogrevanje; nekaj toplega

British warm vojska kratek (častniški) plašč uniforme
to have a warm at the fire (p)ogreti se pri ognju
to give the milk another warm še enkrat pogreti mleko

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)