Franja

cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

à cheval na konju, jahaje, jež
à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
cheval alezan rjavec (konj)
cheval-arçons konj (telovadno orodje)
cheval à bascule gugaln konj
cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
cheval de chasse lovski konj
cheval de course dirkalni konj
cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
cheval entier žrebec
cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
cheval de labour konj za oranje
cheval marin morski konjiček
cheval noir vranec
cheval (de) pur sang čistokrven konj
un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
cheval de selle jahalni konj
cheval de trait vprežni konj
cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
(populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
(familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
course féminin de chevaux konjske dirke
crottin masculin de cheval konjska figa
dressage masculin du cheval konjška dresura
fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
viande féminin de cheval konjsko meso
aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
arriver à cheval prijahati, prijezditi
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
monter à cheval zajahati konja
monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
partir à cheval odjezditi
cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe

congelare

A) v. tr. (pres. congēlo)

1. zamrzniti, zamrzovati:
congelare la carne zamrzniti meso

2. pren. zamrzniti:
congelare i prezzi, i salari ekon. zamrzniti cene, plače

B) ➞ congelarsi v. rifl. (pres. mi congēlo) zmrzniti, zmrzovati (tudi pren.)

congelato agg. zamrznjen:
carni congelate zamrznjeno meso

congeler [kɔ̃žəle] verbe transitif spremeniti v led; strditi; podvreči mrazu, premraziti

se congeler zmrzniti, zmrzovati
congeler les pieds premraziti (si) noge
viande féminin congelée zmrznjeno meso
pieds masculin pluriel congelés prezeble noge

conserva ženski spol konzerva; čežana; spremna ladja

carne en conserva meso v konzervi
frutas en conserva vkuhano sadje
poner en conserva vkuhati (sadje)
conservas alimenticias konzervirana živila
conservas de carne mesne konzerve

conservare

A) v. tr. (pres. consērvo)

1. shraniti, konzervirati:
conservare la carne in frigorifero hraniti meso v hladilniku

2. shraniti, ohraniti (tudi pren.):
conservare un documento shraniti dokument
conservare l'onore ohraniti čast

B) ➞ conservarsi v. rifl. (pres. mi consērvo) ohraniti se:
conservarsi sano ohraniti se zdrav
si conservi! zdravi ostanite! srečno!

conserve [kɔ̃sɛrv] féminin konserva, pločevinka; théâtre, argot repertoarna igra; marine spremna ladja; pluriel zaščitna očala

de conserve konserviran, v konservi; skupaj, v družbi
aller de conserve iti skupaj, v družbi
bœuf masculin de conserve govedina v konservi
boîte féminin de conserve konservna škatla, doza
industrie féminin de conserve konservna industrija
conserve de fruits, de légumes, de poisson, de viande sadna, zelenjavna, ribja, mesna konserva
en conserve konserviran, v konservi
lait masculin, légumes masculin pluriel, viande féminin en conserve mleko, zelenjava, meso v konservi
musique féminin en conserve gramofonske plošče
mettre des haricots en conserve dati, vložiti fižol v konserve
se nourrir de conserves hraniti se s konservami
naviguer de conserve pluti po isti poti

coriace [kɔrjas] adjectif trd kot podplat, žilav (tudi figuré)

viande féminin coriace žilavo meso
adversaire masculin coriace žilav nasprotnik

coriaceo agg.

1. usnjast; žilav, trd:
carne coriacea žilavo meso

2. pren. grobijanski

corrompre* [kɔrɔ̃prə] verbe transitif (po)kvariti, spriditi, pohujšati, zapeljati; podkupiti; popačiti, deformirati

se corrompre pokvariti se, spriditi se
la chaleur corrompt la viande vročina pokvari meso
corrompre les mœurs, les jeunes gens (po)kvariti nravi, mladino
corrompre son gardien, un témoin podkupiti svojega čuvaja, pričo

crudo agg.

1. surov; presen:
carne cruda surovo meso
vino crudo malo fermentirano, nezrelo vino
mattoni crudi surova opeka
ferro crudo nečisto, surovo železo
nudo e crudo hudo reven; pren. neodločen, omahljiv
farne di cotte e di crude pren. hude stvari početi, skuhati

2. oster, surov:
inverno crudo ostra zima

3. pren. oster; osoren; rezek:
parole crude ostre besede

cruor -ōris, m (prim. gr. κρέας meso, lat. cruentus, cruentāre, crūdus, crūsta, osk. krustatar = lat. „cruentantor“, sl. kri, hr. krv)

1. iz rane sikajoča, tekoča ali iztekla kri, strjena kri, potok krvi: nisi cruor appareat, vim non esse factam Ci., oblitus cruore et luto ambustus est Ci., e nostro cum corpore sanguis (= kri v telesu, v žilah) emicat exsultans alte spargitque cruorem Lucr., cruore atque luctu omnia compleri S., crassumque cruorem ore eiectantem … ducunt ad navīs V., quae caret ora cruore nostro? H., cruor emicat alte O., cr. concretus Cels., si extrinsecus cruor fluxisset Cu., si oculi suffunduntur cruore Plin. če kri zalije oči, če so oči podplute, oblitus faciem (v obrazu) suo cruore T., mox ubi sanguis (kri v telesu, v žilah) artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., cr. captivus (ujetnikov) T.; v pl. = krvni (krvavi) madeži, kaplje (srage) krvi, sledovi krvi, potoki krvi: atros siccare veste cruores V., arma nondum expiatis uncta cruoribus H. po nenehnem … prelivanju krvi omadeževano, hostiarum cruores Ap.; cruor pesn. nam. sanguis: sive cibos omnīs … dicent esse et habere in se nervorum corpora parva et omnino venas partīsque cruoris Lucr. (prim. Lucr. V, 130).

2. met. prelivanje krvi, ubijanje, moritev, umor: nullus ei ludus videtur esse iucundior quam cruor Ci., vivere in cruore Cinnano Ci. v krvavi Cinovi dobi, castus a cruore civili (= civium) Ci., e gremio et complexu matrum ad caedem et cruorem abstrahi Ci., hinc cruor, hinc caedes Tib., adde cruorem stultitiae H. misli si, da iz te norosti nastane umor, lupus cupidus cruoris O., se parare cruori O. na moritev, regna Phari nullo quaesita cruore Lucan., a cruore innocentium abstine Vop.

3. pren.
a) življenjska moč, živost: scit, cruor imperii qui sit Lucan.
b) krvava pena: canentem mandens aper ore cruorem Lucan.; v sramotilnem pomenu: Col. (X, 360).

cuōcere^*

A) v. tr. (pres. cuōcio)

1. kuhati; peči: žgati:
cuocere mattoni žgati opeko
cuocere carne peči meso
cuocere in umido dušiti
lasciar cuocere qcn. nel suo brodo pren. ne brigati se za koga

2. pren. mučiti; žalostiti

B) v. intr.

1. kuhati se; peči se; žgati se:
l'arrosto cuoce nel forno pečenka se peče v pečici

2. pren. žgati; peči, skeleti:
un'offesa che cuoce žalitev, ki žge

C) ➞ cuōcersi v. rifl. (pres. mi cuōcio)

1. opeči se; pren. zaljubiti se, zatreskati se

2. pren. žreti se; žalostiti se

curar skrbeti za, paziti na, oskrbovati, negovati, zdraviti; pomiriti; nasoliti, prekajevati; beliti; strojiti; sušiti; ozdraveti, okrevati, zaceliti se

curar carne al humo prekajevati meso
curarse ozdraveti; podvreči se zdravljenju; Am čuvati se, paziti se (de pred)
curarse de un asunto brigati se za zadevo

človešk|i [é] (-a, -o)

1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
lovec na človeške glave der Kopfjäger
otrok človeškega rodu das Menschenkind
delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
pravo človeška napaka menschliches Versagen
storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

2. (človečen) menschlich, human

3. (vreden človeka) menschenwürdig

4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

5. figurativno (dostojen) cena: zivil

človéški human; man's

človéško dostojanstvo human dignity, dignity of man
človéška kri human blood
človéška narava human nature
človéško meso human flesh
osnovne človekove pravice basic human rights
človéška rasa race of men
človéška ribica zoologija proteus anguineus, olm; aquatic salamander found in deep caves of the Slovene karst region
človéški rod mankind; human race
človéško življenje human life
zdrava človéška pamet common sense, pogovorno horse sense, human understanding
motiti se je človéško to err is human

déchiqueter [-šikte] verbe transitif raztrgati na koščke; razkosati, razrezati; figuré mučiti, ne dati miru

déchiqueter une étoffe raztrgati blago
déchiqueter de la viande à belles dents z zobmi razkosati meso
il a eu une main déchiguetée par l'explosion d'une grenade eksplozija (ročne) granate mu je raztrgala roko

décongeler [-kɔ̃žele] verbe transitif odtajati, odmrzniti, odledeniti (quelque chose kaj)

décongeler de la viande odmrzniti meso

dēdolō -āre -āvī -ātum

1. obseka(va)ti, razseka(va)ti, obtesa(va)ti, iztesa(va)ti, (z)gladiti: arborem Plin., ridicas querneas, partes pedamentorum putres Col., vasculum cristallo dedolatum Ap., dedolati e ligno codicilli Hier.

2. pren.
a) dedolabo assulatim (ei) viscera Pl. meso mu bom po koscih scefral s telesa, aliquem crebris ictibus dedolare Ap. pretepati koga; v sramotilnem smislu = obdelovati: uxorem Ap.
b) fidem d. Tert. ugladiti.

dietetičen pridevnik
(o posebni prehrani) ▸ dietetikus, dietetikaiTopinambur je za diabetike pomembno dietetično živilo, ker vsebuje inulin, ki znižuje količino sladkorja v krvi. ▸ A csicsóka fontos dietetikus élelmiszer a cukorbetegek számára, mivel inulint tartalmaz, amely csökkenti a vércukorszintet.Ribje meso je lahko prebavljivo in zato zelo primerno za dietetično prehrano. ▸ A halhús könnyen emészthető, ezért jól illeszkedik a dietetikus étrendekbe.