Franja

imposibilidad ženski spol nemožnost, nezmožnost

imposibilidad pecuniaria denarne težave
imposible de toda imposibilidad popolnoma nemogoč(e)
hallarse en la imposibilidad (de) ne moči

impossibilità f nemožnost, nemogočost:
trovarsi nell'impossibilità di fare qcs. ne moči kaj narediti

impossibilité [ɛ̃pɔsibilite] féminin nemožnost, nemogočnost

de toute impossibilité absolutno nemogoč
être, se trouver dans l'impossibilité (de répondre) ne moči (odgovoriti)

in¹ [in] predlog

1.
v, na (na vprašanje kje?)

in England v Angliji
in the country na deželi
in here (there) tu (tam) notri
in town v mestu (o katerem govorimo)
in the sky na nebu
in the street na ulici
in the territory na ozemlju

2. figurativno
v, pri, na

in the army v vojski
in the university na univerzi
in Shakespeare pri Shakespearju
blind in one eye na eno oko slep

3.
v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket daj to v žep

4.
(stanje, način, okoliščina)

in arms oborožen
a cow in calf breja krava
in any case v vsakem primeru
in cash v gotovini; pri denarju (biti)
in despair obupano, v obupu
in doubt v dvomu
in dozens na ducate
in English v angleščini
in good health pri dobrem zdravju, zelo zdrav
in groups v skupinah
in E major v E duru
in liquor pijan
in this manner na ta način
in ruins v razvalinah
in short na kratko (povedano)
in tears v solzah
in a word z eno besedo
in other words z drugimi besedami
in writing pismeno

5.
v, pri, na (udeležba)

to be in it biti udeležen, udeležiti se
he isn't in it on ne spada zraven
there is nothing in it ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka)

6.
(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident pri nesreči, v nesreči
in crossing the river pri prehodu čez reko
in search of pri iskanju česa

7.
(moč, sposobnost)

it is not in her to tega ona ne zmore
he has (not) got it in him to je (ni) pravi mož za to

8.
(časovno)

in the beginning v začetku
in the day, in daytime podnevi
in the evening zvečer
in his flight na begu
in two hours v dveh urah, čez dve uri
in March marca
in one istočasno
in the reign of za vlade, za časa vladanja
in my sleep v spanju, ko sem spal
in time pravočasno, sčasoma, kdaj
in winter pozimi
in (the year) 1940 leta 1940

9.
(namen, smoter)

in answer to kot odgovor na
in my defence v mojo obrambo

10.
(vzrok, nagib)

in contempt s prezirom
in his honour njemu na čast
in sport za šalo
in remembrance v spomin

11.
(razmerje, odnos, zveza)

in as (ali so) far as do take mere
in that ker, kolikor
well in body, but ill in mind telesno zdrav, a duševno bolan
in itself samo po sebi
in number številčno
in size po velikosti
equal in strength enak po moči
the latest thing in s.th. najnovejše na nekem področju
ten feet in width 10 čevljev širok (po širini)

12.
po

in my opinion po mojem mnenju
in all probability po vsej verjetnosti

13.
(sredstvo, material)

in boots v škornjih
a statue in bronze bronast kip
written in pencil napisano s svinčnikom
a picture in oils oljnata slika
dressed in white oblečen v belo

14.
(število, znesek)

seven in all v celem sedem
five in the hundred pet od sto, 5%
one in ten eden od desetih
in twos po dva, paroma
not one in a hundred niti eden od stotih
a place in a million najbolj primeren kraj

incontinent [inkɔ́ntinənt] pridevnik (incontinently prislov)
neobrzdan, nezadržen, razuzdan, pohoten
medicina ki ne more zadržati blata ali vode

to be incontinent of a secret ne moči zadržati skrivnosti zase

indécis, e [ɛ̃desi, z] adjectif neodločen; (problem) nerešen, negotov, dvomljiv, nedoločen, nejasen; masculin neodločnež; nedoločenost, negotovost

victoire féminin, paix féminin indécise negotova zmaga, negotov mir
le temps est indécis vreme je nezanesljivo
réponse féminin indécise nejasen, neprecizen odgovor
être indécis biti neodločen, ne se moči odločiti

in-ers -ertis (in [priv.], ars)

1. nespreten, neroden, nesposoben: qui his artibus carebant, inertes nominabantur Ci., versus inertes H., (= sine arte) neumetni(ški), poeta iners Ci., tam iners, tam nulli consilii sum Ter., tendis iners retia mihi Pr. premalo zvito.

2. occ. medel, len, brezdelen: esset ex inerti patre navus filius? Ci., ea vitia non sunt senectutis, sed inertis senectutis Ci., inertissimum otium Ci., ad vexandos cives acerrimus, in bello ad expugnandos hostes inertissimus Ci., homo inertior, ignavior proferri non potest Ci., vita iners Tib., gerro iners Ter. lenuh, iners portat nitentem Val. Fl., inertes ad incubandum Col., gallina ad pariendum in. Col., in Venerem in. Col.; pren.: iners aqua O., Sen. ph. stoječa, smrdljiva voda, terra H. nepremična, glebae V. brez sadu, stomachus O. neprebavljajoč ..., tempus O. prazen čas, querela L. ali genus interrogationis Ci. nepotrebna, sal Plin. brez okusa, caro H. pustega okusa, pondus O. neurejena, aequora Lucan. ali pelagus Sil. mirno, brez vetra, ignis, tranquillitas Sen. ph. popolno brezvetrje (popolna tišina), Sil. brez moči, cuspis Sil., ars Lucan., Cocytus Sen. tr. leno (počasi) tekoč, dies Sil. brez boja, lucus Stat. mirni, tihi; tako tudi: oculus V., glacies H., sexus Stat., luctus Val. Fl., corda V., bellum Iust., tenebrae V. gosta, nota iners L. ki označuje lenobo drugega.

3. strahopeten, bojazljiv, plašen: vicissent improbos boni, fortes inertīs Ci., iners atque imbellis L., inertia pecora V., iners pro strenuo ... redibat T., miles in. Amm.

4. meton. utrujajoč, slabeč: frigus O., somni O., bruma H.

in-explētus 3 (in, explēre) nenasičen, nenasitljiv, nenasiten: alvus Stat.; metaf.: Lucan., Hier., Prud., Amm., inexpletus lacrimans V. ne moči najokati se, nemočno (= pretirano) jokajoč, lumine inexpleto spectare formam O. ne moči nagledati se, questus in. Stat., curae Val. Fl.

ingressus -ūs, m (ingredī)

I. korakanje, hoja: Plin., Q., Sil., Suet., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., ingressu prohiberi C. ne moči naprej stopati, ne moči se ganiti, odorantes ingressūs tuos Ci. tvojo sled, tarditatibus in ingressu uti mollioribus Ci., instabilis i. L. —

II.

1. vstop, prihod, vhod: qui fuit ingressus eius in forum? Ci., Antonii i. in castra Vell., haec tibi in ipso ingressu meo scripsi Plin. iun. takoj pri svojem prihodu v provinco; occ. napad, naval: ingressūs hostiles intercipere T. zadrževati, per alveum veterem, qui siccatus ingressum praebebat, urbem intravit Front.; meton. vhod (kraj): trini ingressus Prud.

2. metaf. pričetek, začetek: unde ingressūs ... experientia cepit V. se je pričela, Cannensis pugnae temerarius ingressus Val. Max., operum Vitr., utriusque operis Q., in ingressu Q. na začetku = v predgovoru, in ingressu adulescentiae suae Aug., Ianus Iunonius, quasi non solum mensis Ianuarii, sed mensium omnium ingressus tenens Macr.

insaisissable [ɛ̃sɛzisabl] adjectif nedosegljiv; juridique nezarubljiv, nezastavljiv; figuré komaj opazen, neopazen, majcen

voleur masculin insaisissable tat, ki ga ni moči prijeti (ujeti)
il est insaisissable njega ne moreš prijeti

īn-scius 3, adv. -ē (Ap.)

1.
a) act. nevešč, neveden, ne znajoč; atrib.: medici inscii imperitique Ci., artificem ab inscio distinguere Ci., pastor Col.; z objektnim gen.: Socrates se omnium rerum inscium fingit Ci.; pren.: anima inscia culpae V. ki ne pozna, equus inscius aevi V. ki ne pozna svoje mlade moči, malorum, astūs, funeris Stat., herbae Iuv., somni Val. Fl., acti O., freni Sil., laborum H., armorum, rei Q.; z de: de malitiā Icti., de verbis Pl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: inscii, quid gereretur C. ker niso vedeli; z inf.: i. sutrinas facere Varr., imperii flectere molem haud inscius Stat.
b) ne vedoč, ne da bi vedel; predik.: quem vos inscii ad mortem misistis Ci., non sum inscius Ci. dobro vem; zlasti v abl.: tu me inscio notes tuos necessarios Ci. brez moje vednosti, omnibus insciis N. —

2. pass. neznan: inscio quodam tramite iam delabente Ap.

instrument [ê] moški spol (-a …) glasba, tehnika, figurativno das Instrument, samo tehnika das Gerät; -instrument, -gerät (moči Machtinstrument, kontrolni Kontrollinstrument, merilni [Meßgerät] Messgerät, [Meßinstrument] Messinstrument, navigacijski Navigationsinstrument, glasba orkestrski Orchesterinstrument, precizijski Präzisionsinstrument, registrirni/zapisovalni Schreibinstrument, glasba solistični Soloinstrument, zdravniški Behandlungsinstrument)
instrumenti množina Instrumente, Geräte množina
optični instrumenti optische Geräte
plošča/miza z instrumenti der Gerätetisch
omarica z instrumenti der Instrumentenschrank
glasba uglaševalec instrumentov der Instrumentenstimmer
| ➞ → glasbilo, orodje

investirati glagol
1. (o denarju) ▸ befektet, beruházKmetje veliko investirajo v stroje za delo na polju ali travnikih. ▸ A gazdák nagy összegeket fektetnek be földek vagy rétek megmunkálására szolgáló gépekbe.Ljudje investirajo tudi v umetniške zbirke, katerih vrednost sčasoma narašča. ▸ Az emberek műgyűjteményekbe is befektetnek, amelyek értéke idővel növekszik.

2. (posvetiti se) ▸ befektetTrudim se, da ima vsaka pot, vsako dejanje, kamor investiram čas, nekakšen rezultat in da ustvari opazen premik. ▸ Arra törekszem, hogy minden útnak, minden cselekedetnek, amibe az időmet fektetem, legyen valamilyen eredménye és észrevehető változást hozzon.
Mislim, da bo treba investirati vse naše moči in vse sile, da se bo uresničila ideja o skupnih olimpijskih igrah. ▸ Úgy gondolom, hogy minden erőnket és minden erőfeszítésünket be kell fektetnünk, hogy a közös olimpiai játékok gondolata valósággá váljon.

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen

izbljuvek samostalnik
1. (telesna tekočina) ▸ hányás, hányadék, köpetZ analizo izbljuvkov lahko zelo enostavno ugotovimo, s čim se sove hranijo. ▸ A köpet elemzésével nagyon egyszerűen megállapítható, mivel táplálkoznak a baglyok.
Obdukcija je pokazala, da se je delavec zadušil s hrano oziroma izbljuvki. ▸ A boncolás kimutatta, hogy a dolgozó fulladását étel, illetve hányadék okozta.

2. neformalno (o izjavi) ▸ fröcsögés
Tisti izbljuvki neke politične stranke so pa samo slabo prikrit strah pred slabitvijo lastne (strankarske, ne državne) moči. ▸ Egy politikai párt fröcsögése csak a saját (párt-, nem állami) hatalmának gyengülésétől való, rosszul leplezett félelme.

3. (o vulkanskem izbruhu) ▸ kitörés, kiömlésVulkanski izbljuvek se je ves ta čas počasi pomikal proti morju, Tihemu oceanu, in ga prejšnji teden tudi dosegel. ▸ A vulkán által kiokádott láva lassan hömpölygött a tenger, azaz a Csendes-óceán felé, a múlt héten pedig el is érte.

izdájati ➞ izdati

moči me izdajajo (figurativno) my strength is failing (ali letting me down), (zaradi bolezni) I am getting weaker, I am near exhaustion (ali breakdown)
oči ga izdajajo, da je lopov arhaično his eyes argue him to be a knave
izdájati se za to pose as (umetnika an artist); to pretend to be
izdaja se za zdravnika he purports to be a doctor

izgoréti (-ím) | izgorévati (-am) perf., imperf.

1. finir di ardere, consumarsi ardendo, finir di bruciare; pren. esaurirsi; struggersi:
sveča počasi izgoreva la candela si sta consumando
pren. izgorevajo zadnje moči si stanno esaurendo le ultime forze
izgoreti od hrepenenja struggersi di (ardente) desiderio

2. pren. bruciare, consumarsi (dal lavoro, di passione)

izgubljanj|e srednji spol (-a …) der Verlust (vrednosti der Wertverlust); medicina der Schwund (moči der Kräfteschwund)
medicina izgubljanje kalcija iz kosti: die Entkalkung

ìzmak m
1. pretek: po -u roka
2. konec: zima je na -u; biti na -u života; doći na izmak biti na koncu svojih moči
3. rob: doći na izmak šume

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah