-
Partnerstadt, die, pobrateno mesto
-
pasaje moški spol prehod, pasaža, prevoz; ladijska vozovnica, voznina; mesto v knjigi
precio de pasaje prevoznina
tomar (sacar) pasaje kupiti (ladijsko) vozovnico
-
patrie [patri] féminin domovina, očetnjava; rojstno mesto, rojstni kraj; figuré zibelka
mère féminin patrie matična dežela
patrie d'adoption dežela, v kateri živimo, a ni rojstna dežela; druga domovina
fuir sa patrie izseliti se iz domovine
faire revenir dans sa patrie repatriirati
-
patrius 3, adv. -ē: Q. (pater)
1. očeten, očetov(ski): Ter., sepulcrum Ci., animus in liberos Ci., amor V., metus O.; occ. očeten, po očetu (roditeljih, prednikih) podedovan, od očeta (roditeljev, prednikov) izvirajoč, prihajajoč: Ter., S., H., T., Sil., Val. Fl. idr., res Ci., mos Ci., O., dolor pedum Plin. iun. v družini, družinska, casus Gell. roditelja izražajoč sklon, rodilnik, genetiv.
2. domač, domovinski: dii Ci., Tib., mos Ci., mores H., ritus, sermo Ci., H., cultūs V. običajne; subst.
a) patria -ae, f (sc. terra, urbs) domovina, očetnjáva, očína, rodno mesto, domovališče, (pre)bivališče, dom: Enn., O. idr., patriam recuperare L., patriam obsidere N., crematā patriā L., patria communis est parens omnium nostrum Ci., patria maior (= gr. μητρόπολις) Cu. materinsko (matično) mesto (naspr. colonia); preg.: patria est, ubicumque est bene Pac. ap. Ci.
b) patrium -iī, n (sc. nomen) = patronymicum: Q.
Opomba: Star. gen. patriai: Lucr.
-
perovòdstvo s zastar. koncipientsko delovno mesto, zapisnikarstvo
-
Pfarrstelle, die, službeno mesto v župniji
-
Pflanzstelle, die, Agronomie und Gartenbau mesto sajenja
-
Pflichtplatz, der, delovno mesto za invalida
-
piazzafōrte f (pl. piazzeforti) voj. trdnjava (tudi pren.); utrjeno mesto
-
piazzōla f
1. pomanjš. od ➞ piazza majhen trg
2. parkirišče, postajališče (ob cesti); izogibališče
3. voj. položaj (za strojnico); ploščad
4. šport mesto za udarec (golf)
-
picoture [-kɔtür] féminin okljuvano mesto (na sadju)
-
place-card [pléiska:d] samostalnik
kartica z imenom za mesto pri mizi
-
planque [plɑ̃k] féminin, populaire skrivališče; figuré za varovano, neizpostavljeno mesto; kraj, kjer je delo lahko
-
Planstelle, die, sistematizirano mesto
-
plantō -āre -āvī -ātum (planta2)
1. (za)saditi, zasajati, presaditi (presajati): Pall., hoc modo plantantur punicae, coryli, mali, sorbi Plin., tempore non alio … tristis inulae ferulaeque minaces plantantur Col., vineam, nemus Vulg., arborem fici habere plantatam Vulg., nec arbusta desunt in locis habilibus ad plantandum Amm.; pren.: φυτικὸν vero, id est naturam plantandi et augendi corpora, in ingressu globi lunaris exercet Macr.
2. obsaditi, zasaditi (zasajati): inculta Vulg.
3. postaviti na mesto, pritrditi, oblikovati, narediti: qui plantavit aurem, non audiet? Vulg.
-
plasírati plàsīrām (fr. placer) plasirati, dati na določeno mesto, uveljaviti: plasirati topove na položajima; plasirati novac u stranu valutu; poljoprivredna zadruga je plasirala svoje proizvode na tržištu po povoljnim cijenama; plasirati loptu u golmanov gornji ugao; naša reprezentacija plasirala se u finale svjetskog prvenstva
-
plìćāk -áka m plitvo mesto v vodi
-
plìtkīš -íša m plitvo mesto v vodi
-
point2 [pɔ́int]
1. prehodni glagol
ostriti, šiliti (svinčnik itd.)
figurativno poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na)
matematika označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti
2. neprehodni glagol
kazati s prstom (at, to)
upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša)
medicina zoreti (gnoj)
to point one's finger at s.o. s prstom koga pokazati
to point (up)on (oči, misli) upreti v, na
to point to (pozornost) usmeriti k
to point out pokazati, opozoriti na kaj
to point up tehnično zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); ameriško podčrtati, poudariti
-
pòlazīšte s kraj odhoda, startno mesto, izhodišče: na -u natjecatelj u skijanju ne smije se odrinuti štapovima