Franja

sordeō -ēre -uī (—) (sordēs)

1. biti umazan, biti nečeden, biti nesnažen: cui manus materno sordet sparsa sanguine Acc. ap. Non., num tibi sordere videor? Pl., ne sordeat toga Sen. ph., cadum sordentem promere fumo Stat., nulla teneri sordent lanugine vultus Mart., incola sordentium ganearum Gell.

2. pren. biti slabo narejen (izdelan), biti slabe kakovosti (kvalitete), biti nekakovosten (nekvaliteten), biti slabo pripravljen, biti slab, biti malo vreden, biti (pre)neznaten, biti nizek, biti reven (siromašen, ubog): haud sordere visus est festus dies Pl., quasi terrena spolia iam sorderent Iust., iacere et sordere incipiunt Gell., convivium putant inopiā sordere Favorinus ap. Gell., ignobilia nimis et sordentia verba Gell. nizkotne.

3. metaf. biti zaničevan, biti preziran, ne biti čislan, ne ugajati, odbijati, ne mikati (več), izgubiti mik (čar) za koga, videti (zdeti) se komu (pre)neznaten, navda(ja)ti z odporom (gnusom), komu mrzeti kaj: Q., adeo se suis etiam sordere L., sordent tibi munera nostra V., cunctane prae Campo et Tiberino flumine sordent? H., pretium aetas altera sordet H. podvojen čas življenja se mi zdi preneznatno (premajhno) plačilo, sordent prima quaeque, cum maiora sperantur Cu., cur oculis sordet vicina voluptas? Stat., sordebant tibi vilicae Cat., sordebat suis (sc. Protogenes) Plin.

sowenig², so wenig

1. tako malo, premalo

2. sowenig wie ... haben usw.: prav tako malo kot ..., bereit usw.,: prav tako malo/ne kot ...; sowenig wie/als möglich karseda malo, čim manj

spendicchiare v. tr., v. intr. (pres. spendicchio)

1. trošiti malo, preudarno

2. zapravljati, razmetavati

spōnsiuncula -ae, f (demin. spōnsiō) malo poroštvo: ad summam, si quid vis, ego et tu sponsiunculam: exi, defero lamnam Petr.

sporteln malo se iti šport

sprung [sprʌŋ]

1. pretekli deležnik od to spring

2. pridevnik
zvit, skrivljen (les), zlomljen, razpokel; (redko) opremljen z vzmetmi
ameriško, sleng malo vinjen, v "rožicah"

a sprung car avto z vzmetmi
to be sprung figurativno imeti ga malo pod kapo

squiffy [skwífi] pridevnik
sleng malo vinjen, okajen, nasekan, v rožicah

stärkearm ki vsebuje malo škroba

steal² [sti:l] samostalnik
ameriško, pogovorno tatvina, kraja; kar se da dobiti z malo denarja ali truda

stream cable [strí:mkeibl] samostalnik
navtika vrv za malo (pomožno) sidro

sub-merus 3 (sub in merus) skoraj čist, skoraj nemešan, le malo mešan: vinum Pl.

succinctement [süksɛ̃ktəmɑ̃] adverbe kratko, jedrnato, v malo besedah

exprimer succinctement ses pensées jedrnato izraziti svoje misli

súličica ž malo koplje, suličica

sullen [sʌ́lən]

1. pridevnik (sullenly prislov)
mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

2. samostalnik
(tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja

sup-paenitet (sub-paenitet) -ēre, v. impers. z acc. personae in gen. rei (sub in paenitēre) malo (malce) (po)kesati se kdo česa, obžalovati kdo kaj, žal biti komu kaj, česa, nezadovoljen biti kdo s čim: illum furoris, hunc … copiarum suppaenitet Ci. ep.

sup-pēdō -ere (sub in pēdere) malo (rahlo) prdniti: suppedit, flagitium est; iam erit nudus in balneo, non reprehendes Ci. ep.

sùvjerica ž (ijek.), sùverica ž (ek.)
1. kratko premirje, malo pomirjenja med nasprotnikoma
2. tudi m človek dvomljive zvestobe

svetlína ž
1. svjetlina (-ve-), otvor za svjetlost: gornja svetlina
oberliht; okenska, vratna svetlina
2. svjetlarnik, vidnik, malo zastakljeno okno na palubi
3. najosvjetljenije mjesto
( fot.
)

syncrétisme [-kretism] masculin sinkretizem; mešanica doktrin, sistemov; malo koherentna kombinacija; histoire, religion ekumenizem

šláhta ž (polj. < nj. Geschlecht) šlahta, poljsko malo plemstvo