Franja

doživéti voir, vivre, faire l'expérience de, éprouver, subir

knjiga je doživela 3. izdajo le livie est arrivé (ali parvenu) à sa troisième édition, le livre en est à sa 3^e édition
knjiga je doživela velik uspeh le livre a connu un grand succès
doživeti visoko starost atteindre un âge avancé
doživel je 80 let il est parvenu à l'âge de 80 ans

doživéti glej tudi doživljati ; (izkusiti) experimentar

doživeti kaj (llegar a) ver a/c; vivir (lo bastante) para ver a/c
doživeti visoko starost llegar a edad avanzada
doživeti 70 let (llegar a) cumplir los 70
knjiga je doživela 10. izdajo el libro ha llegado a la 10.^a edición
tega ne bom več doživel no llegaré a verlo, eso no lo verán mis ojos
to sem često doživel con frecuencia he visto suceder estas cosas
doživeti nezgodo experimentar uu accidente
doživeti nesrečo (izgubo) sufrir una desgracia (una pérdida)
doživeti hud udarec sufrir un golpe duro

dŕgniti (-em) imperf.

1. strofinare, stropicciare; fregare; grattare, raschiare:
drgniti tla s krpo strofinare il pavimento con lo straccio
drgniti si roke stropicciarsi le mani

2. pejor. grattare (uno strumento)

3. pren. (cvrčati) stridere, frinire (cicala, grillo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. drgniti šolske klopi scaldare i banchi
pren. drgniti nekaj let isto obleko portare più anni lo stesso vestito
pren. drgniti se ob koga (obregniti se) investire qcn. in malo modo

drift² [drift]

1. neprehodni glagol
biti gnan; kopičiti se (into)
biti potegnjen; razvijati se

2. prehodni glagol
gnati, nositi, nabirati, kopičiti

to let drift pustiti iti svojo pot

drive^*1 [draiv]

1. prehodni glagol
gnati, goniti, pognati; zabiti; vreči, zagnati (žogo); vbiti; voditi, upravljati, šofirati; pregnati, spoditi; siliti; peljati; preutruditi; graditi (cesto); vrtati (predor)

2. neprehodni glagol
peljati se; hiteti; voziti se; meriti, ciljati

to drive a bargain dobro voditi kupčijo
to drive a good (hard) bargain dobro (slabo) opraviti
to drive a coach and four through spregledati lažnivost pripovedovanja
to drive a nail home popolnoma zabiti žebelj
to drive home a point neizpodbitno dokazati
to drive a roaring trade narediti sijajno kupčijo
to let drive at zamahniti proti
to drive to the wall (ali into the corner) pritisniti ob zid, ugnati v kozji rog
to drive one's pigs to the market glasno hrkati
to drive a quill (ali pen) biti pisatelj(ica)
to drive to one's wit's end popolnoma koga zbegati
to drive s.o. mad razbesniti koga
to drive s.th. into s.o. vbiti komu kaj v glavo
to drive s.o. hard zatirati koga
to drive s.o. to despair spraviti koga v obup

drop¹ [drɔp]

1. neprehodni glagol (from)
kapljati, kaniti (with)
cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
figurativno umreti

2. prehodni glagol
pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti

to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
to drop asleep zaspati
to drop astern zaostajati (za ladjo)
to drop the anchor usidrati se
to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
to drop a hint namigniti
to drop a line napisati par besed
to drop from sight izginiti, zgubiti se
to drop to the rear zaosta(ja)ti
drop it! nehaj že!
to drop a bird ustreliti ptiča
figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
to drop lamb ojagnjiti se
to let drop izpustiti
till one drops do onemoglosti
to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
to drop a curtsy prikloniti se
figurativno to drop the curtain narediti konec
to drop into bad habits zabresti v slabe navade

dŕsen (-sna -o) adj.

1. sdrucciolevole, scivoloso:
cesta je drsna la strada è sdrucciolevole

2. scorrevole, a scorrimento, a strisciamento:
omara z drsnimi vrati armadio con porta scorrevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. drsni kontakt contatto scorrevole
šport. drsni korak passo pattinato
aer. drsni let volo planato
strojn. drsni ležaj cuscinetto a strisciamento
drsni transporter scivolo
strojn. drsna čeljust ganascia scorrevole
drsna ploskev superficie di scorrimento
drsna sklopka frizione automatica, idraulica

drsn|i (-a, -o) gleitend; Gleit-, Schleif-, Rutsch- (čevelj der Gleitschuh, vložek das Schleifstück, kontakt der Gleitkontakt, Schleifkontakt, korak der Gleitschritt, letalstvo kot der Gleitwinkel, let der Gleitflug, ležaj das Gleitlager, Schleiflager, obroč der Schleifring, opaž die Gleitschalung, plovček lovstvo die Gleitpose, transporter die Rutschbahn, upor der Gleitwiderstand, vod die Schleifleitung, čeljust die Gleitbacke, čeljustna zavora die Gleitbackenbremse, plast die Gleitschicht, ploskev die Gleitfläche, plošča der Gleitschuh, sklopka die Rutschkupplung, špranja/zev die Gleitspalte, der Gleitriss, das Lawinenmaul, vrednost der Gleitwert, letalstvo število die Gleitzahl, zrcaljenje die Gleitspiegelung)
drsno okno das Schiebefenster
drsna vrata die Schiebetür

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

državljanska vojna stalna zveza
(vojna znotraj države) ▸ polgárháborúMineva pet let od začetka nemirov v Siriji, ki so prerasli v krvavo državljansko vojno. ▸ Immár öt év telt el a szíriai zavargások kezdete óta, melyek véres polgárháborúvá fajultak.

durante med

durante la guerra med vojno
durante largos años dolga leta, že mnogo let

dvádesētī -ā -ō dvajseti: svaki dvadeseti da se javi na komandi; navršila je več -u stara je dvajset let

dvájset twenty; score

kupujem jajca po dvájset naenkrat I buy eggs by the score
dvájset let je star he is twenty (years old)
ni še dvájset let star he is still in his teens, he is not yet out of his teens

dvajset|i (-a, -o) der/die/das zwanzigste; ➞ → deseti
dvajseta leta Zwanzigerjahre množina, die Zwanziger
človek v dvajsetih letih der Zwanziger
sredi dvajsetih let po starosti: Mitte Zwanzig
v dvajsetih letih in den zwanziger Jahren

dvánajst twelve

on je dvánajst let star he is twelve (years old)
ob dvánajstih at twelve (12) o'clock
dvánajst apostolov religija the twelve Apostles, the Twelve
sestali se bomo točno ob dvánajstih we'll meet at twelve o'clock sharp (ali on the dot), vojska at twelve hundred hours

ēbibō (exbibō, ecbibō) -ere -bibī (bibitus le pri Aug., Iul. Val., Sid.)

1. izpiti, popiti (popivati), izprazniti: hirneam vini, poculum Pl., quid comedent, quid ebibent Ter., aquam Ph., Nestoris annos O. popiti toliko kupic, kolikor let je doživel Nestor, ubera lactantia O. izsesati, cruorem e vulneribus Mel., Iordanem amnem Plin., saniem Plin. vsrkati (vsrkavati) (o volni); pesn.: quod ecbibit, quod comest Pl., non ego cum vino simitu ebibi imperium tuum Pl. nisem pozabil, mare ebibit amnes C. pije, filius haec ut ebibat H. zapije, zapravi.

2. pren.
a) izsrkati (izsrkavati): indignatio ebibit spiritum meum Vulg.
b) vsrkati (vsrkavati), vsesati (vsesavati): superstitio in lacte quodam modo matris ebibita Aug., poëta optimus teneris ebibitus animis Aug.

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

eksêmpel (zgled) example

njegova smrt naj bo svarilen eksêmpel vsem pijancem let his death be a warning to all drunkards

ekshibicijsk|i (-a, -o) Exhibitions-, Schau- (boj der Schaukampf, let der Schauflug, tekma der Schaukampf, drsanje das Schaulaufen)