Franja

stack¹ [stæk] samostalnik
kopa, kopica (sena, žita), stog, kup, gomila; sklad, skladanica, pravilno zložena drva (les)
vojska piramida (pušk, orožja); dimnik (ladje ali lokomotive), vrsta dimnikov; kovaško ognjišče, vigenj; mera za les, drva (108 kubičnih čevljev, pribl. 3 m³)
sleng velika množina, množica
figurativno kup; stena, pečina, visoka (osamljena) vzpetina; skupina regalov, skladišče knjig

a stack of firewood skladanica drv
smoke stack dimnik

Starkholz, das, Forstwesen debel les

Strauchholz, das, Forstwesen grmičevina, grmovni les

stuff¹ [stʌf] samostalnik
snov; material, masa; surovina; predmet, stvar; gradivo, snov; hrana, pijača; (volneno) blago, sukno, tkanina; roba
domačno lek, zdravilo, zdravila; nič vredna stvar, izmeček; stavbni les; nadev (za pečenko); (časnikarstvo) rokopis, (časopisni) članek
figurativno sposobnost, zmožnost, (dobra) lastnost
figurativno nesmisel, neumnost, bedastoča

the stuff pogovorno gotovina; tisto, kar je pravo
stuff and nonsense! kakšen nesmisel!
doctor's stuff zdravilo
food stuff živila, proviant
garden stuff, green stuff zelenjava, povrtnina
household stuff zastarelo hišna posoda, pohištvo
inch stuff eno colo debele deske
thick stuff nad štiri cole debele deske
hot stuff sleng duhovit (energičen, spreten, pripraven) človek; opolzka knjiga ali gledališka igra
none of your stuff! nehaj že s svojimi neumnostmi!
silk stuff svilena tkanina
this book is sorry stuff ta knjiga ni počenega groša vredna (je za v koš)
don't talk such a stuff! ne govori takih bedastoč!
to know one's stuff pogovorno spoznati se (na svoje stvari)
do your stuff! pokaži, kaj znaš!
he has written some first-rate stuff napisal je nekaj prvovrstnih stvari
that is the stuff to give him figurativno tako je treba z njim govoriti (ravnati)

sulfater [sülfate] verbe transitif škropiti trto, prevleči les z modro galico

sulfater un champ škropiti njivo z železovim sulfatom

svitato

A) agg.

1. odvit

2. pog. čuden, čudaški, čez les, mahnjen

B) m (f -ta) pog. čudak, čudakinja

šìmširovina ž zelenikovina, pušpanov les

širokoplèč qui a les épaules carrées, de forte carrure, d'une belle carrure

škíliti loucher, avoir les yeux de travers, être bigle, avoir du strabisme

škiliti na eno oko, z enim očesom loucher d'un œil
škiliti za čim (figurativno) jeter des regards furtifs sur quelque chose, lorgner quelque chose

škrbína brèche ženski spol , dent ébréchée, creux moški spol entre les dents (tudi tehnika) ; (med grebeni) dent ženski spol

zajčja škrbina bec-de-lièvre moški spol

šljȉvovina ž slivovina, slivov les

špȅrati -ām, špȅrovati -ujēm (n. sperren)
1. izdelovati vezane plošče
2. oblagati les z vezanimi ploščami; šperano drvo vezan les, vezana plošča

štéti compter ; (prebivalstvo) dénombrer, recenser ; (volilne glasove) dénombrer les voix, compter les votes, dépouiller le scrutin

šteti 20 let avoir vingt ans, compter vingt printemps
to ne šteje cela ne compte pas, cela n'a pas d'importance (ali de poids)
šteti med compter (ali ranger, mettre) parmi (ali au nombre de), appartenir à
njegovi dnevi so šteti ses jours sont comptés
šteti si v čast tenir à honneur, se faire un honneur, être très honoré de
za srečnega šteti estimer quelqu'un heureux
videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti on lui donnerait le bon Dieu sans confession

švedráti traîner les jambes, marcher d'un pas traînant

taeda -ae, f (beseda je izpos., nastala iz acc. gr. subst. δᾴς, δᾳδός bakla; v lat. je prišla po etr. posredovanju)

1. bor, boróvec, pesn. tudi smreka, v pl. boróvje, smrečje, smrékovec, smrékovje: Plin., ceu flamma per taedas (sc. furit) H.

2. meton.
a) borovína, smolovína, borov les: completae onerariae naves taedā et pice et stuppa C., taedas et fragmina poni imperat O., ure taedamque herbasque Sabinas O., montes taedā flammante tacti flagrant Plin., sarmenta aut taedae schidiae comburantur Vitr.
b) borova (smrekova) deska (za ladjo ali ladijsko dno): si sit taeda latissima Iuv.
c) borova trska (treska), smolnata trska (treska), bakla, smoleníca, plamenica, starejše zublja: Corn., Lact. idr., taedae astula Plin., pinea O., agitari Furiarum taedis ardentibus Ci., (sc. Ceres) dicitur inflammasse taedas (sc. Aetnae) ignibus Ci., accensis currere taedis Pr.; occ. α) ženitna (svatovska, poročna, ženitovanjska) plamenica (bakla): concutit taedas geminus Cupido Sen. tr., taedas exosa iugales O.; samo taeda: Pr.; od tod meton. ženitovanje, svatba, poroka, zakon: copulari taedis Sen. tr., iungere taedas Stat. skleniti zakon, sacrae conubia fallere taedae Mart. prelomiti zakon, per taedas sororum oravit O., dignari aliquam taedā O., coniugium pactaeque exspectat tempora taedae O., pertaesum thalami taedaque V., foedera taedae Lucan.; tudi ljubica, ljubezen, draga: me non aliae poterunt corrumpere taedae (po novejših izdajah ullae … de te) Pr. β) kot mučilo, ožgana borovina, ki so jo dajali obsojencem okoli telesa: Iuv., robur, pix, lammina, taedae Lucr.
d) košček slanine za obredne namene: quid taeda? quid naeniae? Arn.

tarum -ī, n alojin les: ex confinio casiae cinnamique et cancamum ac tarum invehitur Plin.

tàslačina ž, tàslak m (t. taslak)
1. začetna oblika, začetna faza pri izdelavi kakega predmeta
2. neobdelan les, klada
3. bakrena pločevina
4. skica

tasso² m

1. bot. tisa (Taxus baccata)

2. tisovina, tisov les

tiglio m (pl. -gli)

1. bot. lipa (Tilia cordata)

2. lipovina, lipov les

3. (drevesno, travnato) vlakno; ekst. (mesno, sadno) vlakno

tīgnum -ī, n (morda iz *tegnom, po drugi (manj verjetni) teoriji iz *teksnom (k tegere) = krovni les)

1. tesarski (stavbni) les (material): G. (Dig.), Ulp. (Dig.).

2. hlod, bruno, greda, lega, tram ipd.: Pl. idr., tigna duo transversa iniecerunt C. prečnika, tigna trabesque Lucr. podolžniki in prečniki, tigna cava Pr. plovila, capita tignorum extrema C., superficies tignaque, tigna ambusta L., tigna bina sesquipedalia paulum ab imo praeacuta C., modicis instravit pulpita tignis H., revulsa ingenti ruinā tigna sonuerunt Sen. ph.