Franja

coriace [kɔrjas] adjectif trd kot podplat, žilav (tudi figuré)

viande féminin coriace žilavo meso
adversaire masculin coriace žilav nasprotnik

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

corōnō -āre -āvī -ātum (corōna)

1. venčati, ovenč(ev)ati, (z vencem, z venci) (o)krasiti, (o)dičiti, (na)kititi: cratera (vina) coronant V., c. locum fronde funerea V., templa O., marino rore deos fragilique myrto H., victimas Plin., ille, qui spinis coronatus est Aug. (o Kristusu); med.: hederā coronantur Bacchico ritu Macr. Pogosto pt. pf. corōnātus 3: Varr., Val. Fl. idr., sedebat in rostris … coronatus Ci., epulae, quas inibant propinqui coronati Ci., coronatus laureā coronā, decemviri coronati laureā L., coronata frons, coronati capilli, coronata puppis, coronatae lintres O., c. arae, carinae, c. phaselus Pr., c. aselli, equi, iuvenci Pr., O., postes lauro coronati Q., coronatus spinis (s trnovo krono) Lact.; z grškim acc.: coronatus nitentes mallobathro Syrio capillos H.; kot subst. corōnātī -ōrum, m ljudje z venci (s kronami), ovenčanci, okronanci: volgum autem tam chlamydatos quam coronatos voco Sen. ph.; occ.
a) zmagovalca v tekmovalnem boju (v tekmi) (o)venčati (častna nagrada je bila oljkov ali lovorov venec): coronare victores oleā ali oleastro Olympiae Plin., victores lauro Delphis Plin., coronari utroque certamine Q., cum pugili coronato carmen … scripsisset Suet., sunt eo modo multi coronati (poëtae) Q., Homerus laudatus et coronatus Min., de oratoribus coronatus Suet. iz kroga govornikov ovenčan, comoediam de sententia iudicum coronare Suet. komediji častno nagrado priznati, coronari novo nomine Plin. biti okrašen z novim imenom kot nagrado zmagovalca; od tod z notranjim obj.: magna coronari Olympia (gr. στεφανοῦσϑαι Ὀλύμπια μεγάλα) H. pri velikih olimpijskih igrah prejeti (oljkov) venec kot zmagovalec.
b) vēnīre coronatum (= sub corona vēnīre, gl. corōna) ovenčan = kot vojni ujetnik proda(ja)ti se: Ca. fr.

2. pren. ovenč(ev)ati = obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati): quae (pluma columbarum) sita cervices circum collumque coronat Lucr., silva coronat aquas O., coronant myrteta summum lacum O. obdajajo zgoraj jezerski rob, suggestā castra coronat humo Pr., densāque nemus statione coronant Stat., c. solem itineribus Vitr. (o zvezdah), simplex aetheris dorsum sacratā amoenitate lucis Ap. (o zvezdah), sol circa domum patris eius fulgido ambitu coronatus Lamp., papillae parvis orbibus coronatae Lact., regem illum mundi coronamus Lact. obdajamo v krogu; pesn.: omnem abitum custode coronant V. postavijo okoli.

craché, e [kraše] adjectif izpljunjen; figuré kot izrezan, popolnoma podoben

tout craché zelo podoben
c'est son père tout craché to je izrezan njegov oče
c'est lui tout craché to je čisto njemu podobno, samo on more kaj takega narediti

crake [kreik]

1. samostalnik
zoologija kosec, krastač

2. neprehodni glagol
oglašati se kot krastač; hreščati

cuanto kolikor; vse kar; toliko kot

(todo) cuanto tengo vse, kar imam
(todos) cuantos estaban presentes vsi navzoči
con cuanto necesito kolikor potrebujem
un tanto cuanto malo
cuantas entradas, tantos gastos kolikor dohodkov, toliko izdatkov
cuanto antes čim prej
cuanto antes, mejor čim prej, tem bolje
cuanto más, cuanto y más (que) toliko bolj; zlasti; kje šele, kaj šele; vrhu tega; z druge strani
cuanto más cuanto toliko in toliko
(tanto más) por cuanto toliko bolj, ker
cuanto menos toliko manj
en cuanto a kar se tiče, glede na
cuanto a mí kar se mene tiče
cuanto a eso v tem pogledu
cuanto... tanto čim ... tem
tanto... cuanto prav toliko ... kot
en cuanto ker; v kolikor; kakor hitro; dokler (ne)
en cuanto llegó brž ko je prišel
en cuanto llegue brž ko pride
en cuanto coma (haya comido) kakor hitro bom pojedel

čȁđavica ž
1. od saj umazana ženska
2. stara, od saj umazana puška
3. sorta črnega grozdja
4. sajavost kot rastlinska bolezen, Capnodium salicinum
5. zool. breguljica ali podgrivka, Riparia riparia

čȃntra ž, čȁnta ž (t. čanta) manjša usnjena torba, ki se kot denarnica nosi obešena čez ramo: ušteđeni novac nosi u -i

čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija

čèlēnka ž (t. čelenk)
1. perjanica, tudi iz srebra ali zlata, nagrada za junaško dejanje: nositi -u na prednjoj strani kalpaka; čalme, kape
2. jelenovo rogovje kot trofeja
3. ekspr. glava: da ga zveknem po čelenci
4. ekspr. prva, najboljša glava: čelenka naše zemlje

čȅngel m, čèngele ž mn. (t. čengel, perz.)
1. kavelj: objesiti prase o čengel
2. železni kavlji kot vislice: načiniću oko kule gvozdene čengele; skapao je na čengelama u Beogradu
3. kljuke: zidove povezati -ama

čèrvīš -íša m (t. červiš, perz.) dial.
1. vrsta goste kokošje juhe, kot ragu
2. sok, omaka, sok od mesa

čìnōvnikovati -ujēm biti uradnik, služiti kot uradnik

čȉvitan -tna -o moder kot indijsko barvilo, sinji: haljina boje -og neba

čȉvitast -a -o moder kot indigo, kot indijsko barvilo, sinji: -o more

ćȍćkav -a -o kot gosto kuhana jed: -a cesta

ćorbùdžāk -áka m, ćȍrbudžāk m (t. kör budžak, perz.)
1. temni kot
2. kritična situacija

damascare v. tr. (pres. damasco)

1. tekstil damastiti, tkati kot damast

2. damascirati, vzorčasto krasiti železo ali jeklo

damasser [-se] verbe transitif tkati kot damast

dâr m, mest. u dáru, mn. dȁrovi, rod. mn. daróvā in dȁrōvā
1. dar; darilo: primiti bogate darove
2. dar, talent: dar za jezike; dar zapažanja; pjesnički, pesnički dar
3. darila, vezenine in podobno, s katerimi nevesta, kot svojim delom, obdaruje ženinove najbližje sorodnike in druge svate: spremanje opreme i darova djevojačkih