Franja

Turk [tə:k]

1. samostalnik
Turek, Turkinja; mohamedanec; konj turške pasme
figurativno razposajenec (zlasti otrok)

young Turks Mladoturki

2. pridevnik
turški

ùhvatak -tka m mlad konj ali vol, ki se šele uči voziti

ungula¹ -ae, f (demin. unguis)

1. kopito (kopitarjev), poseb. konjsko, parkelj (dvoparkljarjev), krempelj (ptic): quinos ungues (dekličinih nohtov) adligat perpetuo cornu levis ungula (konjsko kopito) O., cava (sc. equi) Enn. fr., vestigium ungulae (sc. equi), quatit ungula campum V.; meton.: urbem sonante verberabit ungulā H. z jekajočim peketanjem konjskih kopit, ungula (Inone kot krave) in quinos dilapsa absumitur ungues O., ungulae bifidae Plin., Amm. ali binae Plin., ungulae suum Cels., Plin., milvinae aut aquilinae ungulae Pl., ungulas huc inicere Pl. zasaditi kremplje = ugrabiti kaj; preg.: omnibus ungulis, ut dicitur Ci. „z vsemi štirimi“ = na vse pretege.

2. sinekdoha kopitasti konj, kopitljač: ungula rapit currūs H., fugax hippodromon ungula plaudit Mart.

3. metaf.
a) krempelj, neko mučilo: pozni Icti., Eccl.
b) bot. konjsko kopito, neka rastl.: Marc.

unicorn [jú:nikɔ:n] samostalnik
(bajeslovni) konj z enim rogom, samorog, narval
zoologija vrsta hrošča (gosenice); monodont (riba)
(= unicorn team) trovprega, trojka

usciēre² m navt. hist. (srednjeveška) ladja za prevoz konj

van [vɑ̃] masculin zaprt voz za prevoz dirkalnih konj; plalne nečke (za čiščenje žita)

van tujka angl. m invar. kombi za prevoz dirkalnih konj

verēdus (veraedus) -ī, m (iz gal. *vorēdos (iz *voreido-) konj; prim. rēda, raeda)

1. lahek jezdni poštni konj, kurirski konj: Dig., Cod. I., vel celerem mannum vel ruptum terga veraedum conscendas, propere dum modo iam venias Aus., sed cisium aut pigrum cautus conscende veraedum: non tibi sit raedae, non amor acris equi Aus.

2. lahek lovski konj: parcius utaris moneo rapiente veredo Mart., stragula succincti venator sume veredi: nam solet a nudo surgere ficus equo Mart.

vilènjāk -áka m
1. čarovnik: vilenjaci vode oblake i oluje
2. zanesenjak, entuziast
3. vetrnjak: tko će ukrotiti onoga -a
4. ekspr. isker konj

volte [vóult]

1. samostalnik
(pri mečevanju) nagel skok ali korak (v stran); okret, obrat, volta; krog s premerom 6 do 9 korakov, ki ga opiše konj pri jahanju v jahalnici

2. neprehodni glagol
napraviti nagel obrat (okret), odskočiti

vòzāk -áka m dober vprežni konj

vrân m, mn. vrȁnovi in vrȃni
1. zool. krokar, Corvus corax
2. konj vranec
3. vran (namesto vrag, omiljena kletvica)

vránac -nca m konj vranec; veliki vranac zool. veliki kormoran, Phalacrocorax carbo; mali vranac zool. mali kormoran, Halietor pygmaeus

vrȉska ž
1. kričanje: nastade užasno vriska u sobi; planula naša pojata, začula se vriska i kuknjava žena; Anđa udari u kuknjavu, djeca u -u
2. rezget konj: cara stade lelek za sinom a konja vriska za onom ženom car je začel tarnati za sinom, konji pa so izražali z rezgetom žalost za ženo; stade vriska hata i paripa začelo se je rezgetanje konj; magareća vriska

vrljìkāš -áša m ekspr. dolg in suh konj

vùgān -ána m serec, konj sive barve

Wagenpferd, das, vprežni konj

walrus [wɔ́:lrəs] samostalnik
zoologija mrož, morski konj

Warmblutpferd, das, toplokrvni konj

weight carrier [wéit kǽriə] samostalnik
(konjske dirke) obtežen konj