Franja

making [méikiŋ] samostalnik
izdelava, izdelek, izdelovanje; sestava, ustroj
množina zaslužek
množina bistvene lastnosti
množina vse surovine in dodatki potrebni za kaj

to be in the making biti v delu
a making of bread peka kruha
to be the making of biti vzrok uspeha
misfortune was the making of him nesreča ga je napravila za moža
to have the makings of imeti vse lastnosti potrebne za kaj

male-faciō -ere -fēcī -factum (ixpt. male in facere) povzročiti (povzročati) komu hudo, prizadejati (prizadevati, prizadajati) komu zlo (hudo, slabo), narediti, storiti (delati) komu kaj zlega (hudega, slabega) (naspr. bene facere): Vulg., m. alicui Pl., neque tu verbis solves umquam, quod mihi re malefecisti Ter.

mark down prehodni glagol
ekonomija znižati ceno blagu
lov zaznamovati mesto kjer se skriva divjad; odrediti za kaj, določiti za kaj (for)

mark out prehodni glagol
omejiti, označiti, zakoličiti (traso); odrediti za kaj, določiti za kaj (for)

masnòust -a -o ki rad poje kaj dobrega, mastnega: -i gotovani

match³ [mæč]

1. prehodni glagol
(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z)
pariti (živali); primerjati (with s, z)
izigrati koga (against proti)
prilagoditi (to, with s, z)
ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega
ameriško kockati, metati kovance vzrak

2. neprehodni glagol
arhaično poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se (with)
biti primeren (to čemu)

to be well (ill) matched dobro (slabo) se ujemati
can you match this silk for me? mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?
to be matched biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se
not to be matched biti nedosegljiv, ne moči se primerjati
ekonomija matched order naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)

meddler [médlə] samostalnik
vsiljivec, kdor se vtika v kaj, nadležnež

memorialize [mimɔ́:riəlaiz] prehodni glagol
proslaviti, spomniti na kaj; vložiti prošnjo pri (to memorialize Congress)

mentior -īrī -ītus sum (iz mēns, kakor partior iz pars): „izmisliti (izmišlj(ev)ati) si kaj“

I. intr.

1. pesniti, izmišljevati si zgodbe: ita mentitur (sc. Homerus) H.

2. ne držati besede, besede (obljube) ne izpolniti (izpolnjevati), besedo umakniti (umikati): quod promisisti mihi, quod mentita, inimica es Cat., m. honestius Ci., m. alicui Kom., H.; o stvareh: numquam tellus mentita colono Sil.

3. hote ali nehote lagáti (se), zlagati se (naspr. verum dicere): palam Pl., facile et palam Q., aperte Ci., ne ioco quidem m. H., si te mentiri dices verumque dicis, mentiris Ci., m. adversus aliquem Pl. ali apud aliquem Pl., Ci. ali ad aliquem Gell. ali alicui Aug. (z)lagati se komu, pred kom, nalagati koga, mentiri (de) aliquā re, mentiri de aliquā re Ci. idr., m. pro testimonio Gell. krivo pričati, lustro mentitus est Ap. za pet let se je preveč (z)lagal, mentire (= mentiris) motiš se; kot zatrditev: mentior si Ci., Tert. lagal bi, imejte me za lažnivca, če (ne), toda: redargue me, si mentior Ci. ali si mentiar, ultima, quā fallam, sit Venus illa mihi O. če lažem; o stvareh: Q., frons, oculi, vultus persaepe mentiuntur, oratio vero saepissime Ci., fama si non est mentita O., haec signa numquam fere mentientia Ci. nelažna; subst. pt. pr. mentiens -entis, m (= gr. ψευδόμενος) prevara, zmota, sofizem, zmoten, napačen sklep: Ci. —

II. trans.

1. izmisliti (izmišljati) si: gloriam rerum O., eius consilio tantam rem est mentitus S.

2. lažno (po)kazati, napačno (krivo) trditi (zatrjevati), lažno ustiti se, delati se (npr. bolnega), pretvarjati se, hliniti, posne(ma)ti, po krivem si prisvojiti (prisvajati), (pre)slepiti, (pre)mamiti s čim: auspicium L., sacrum, amorem, fugae causam, sani capitis dolores O., somnum Petr., ne quid imprudenter aut ignorantes adfirmemus aut scientes mentiamur Sen. ph., res, quas mentiris O. s katerimi se lažno bahaš, mentimur regnare Iovem Lucan. napačno trdimo, da je Jupiter kralj, ni res, da vlada Jupiter, puerum O. delati se dečka, iuvenem tinctis capillis Mart., se Persei filium ingenti asseveratione L. epit. lažno se izdajati za, regiae stirpis alicuius originem Vell., Iust., centum figuras O.; o stvareh: in quibus nihil umquam immensa et infinita vetustas mentita sit Ci., nec varios discet mentiri lana colores V., sunt etiamnum novicii duo colores e vilissimis: viride est quod Appianum vocatur et chrysocollam mentitur Plin.

3. lažno obljubiti (obljubljati), lažno obetati, lažno napoved(ov)ati, obljubiti in ne držati besede, (pre)varati: noctem Pr., et quaecumque in me fueras mentita fateri Pr., fidem tyrannis Cl.; o stvareh: semel fac illud, mentitur tua quod subinde tussis Mart., spem mentita seges H. — Pt. pf. s pass. pomenom mentītus 3 zlagan, lažen, lažniv, izmišljen, ponarejen, posnet, potvorjen: Pl., Pr., Sen. rh., Q., Stat., Lact., Priami clipeos mentitaque tela adgnoscunt V., mentiti fictique terrores Plin. iun., se mentitis superos celasse figuris O., m. fama, m. nomen O., m. vox Val. Fl., honor Poeta ap. Suet. — Act. soobl. mentiō -īre: Vulg.

Opomba: Star. fut. I mentibitur, mentibimur: Pl.; star. inf. pr. mentirier Pl.

mind² [máind]

1. prehodni glagol
paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
arhaično spomniti (of na)
spomniti se na kaj

2. neprehodni glagol
paziti; biti proti

to mind one's book pridno se učiti
to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
if you don't mind če nimaš nič proti
don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
would you mind coming! bi prišel, prosim!
do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
pogovorno mind you write glej, da boš pisal
pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
mind and do that pazi, da boš to res storil
sleng to mind one's eye biti previden
mind (yon)! zapomni si!
never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
never mind him! ne brigaj se zanj!
sleng mind out! pazi, umakni se!
he minds a great deal je proti, zelo ga moti
to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
mind the step! pazi na stopnico!

minute³ [mínit] prehodni glagol
napisati koncept, vnesti v zapisnik; določiti točen žas za kaj

to minute down zabeležiti
to minute a match določiti točen čas za tekmo

misfit [misfít]

1. samostalnik
neprimernost, slabo krojena obleka, kar slabo pristaja
figurativno posebnež, izrojenec

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
slabo pristajati, biti neprimeren za kaj

that's a misfit to se poda kot svinji sedlo

mislay^* [misléi] prehodni glagol
založiti kaj

misplace [mispléis] prehodni glagol
napačno namestiti (postamti), dati v napačne roke, založiti kaj

mjèšāč -áča m (ijek.), mèšāč -áča m (ek.)
1. mešalec, kdor kaj meša
2. mešalnik, mikser: mješač pekmeza

mlijèčiti mlȉječīm (ijek.), mléčiti mlêčīm (ek.)
1. dobivati svetlo, mlečno barvo: nebo mliječi
2. svetiti na kaj z bledo, mlečno svetlobo: mjesec mliječi gomilu kukuruza

mob² [mɔb]

1. prehodni glagol
navaliti na koga ali kaj, napasti

2. neprehodni glagol
zbrati se (drhal), razsajati, razgrajati

monger [mʌ́ŋgə] samostalnik
trgovec, prodajalec (zlasti v sestavljenkah)
zaničevalno kdor kaj širi, podpihuje

costermonger branjevec
fishmonger ribarnica, trgovec z ribami
gossipmonger trosilec čenč
ironmonger železninar
scandalmonger podpihovalec škandalov
warmonger vojni hujskač
sensation-monger senzacionalist

monopoliser [-ze] verbe transitif monopolizirati; figuré zase kaj zahtevati, zase si kaj lastiti

motive³ [móutiv] prehodni glagol
(zlasti pasivno) dati povod za kaj; napotiti, razložiti, motivirati

an act motived by hatred dejanje pogojeno v sovraštvu