Franja

Zadetki iskanja

  • Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

    1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

    2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

    3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

    4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

    5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

    6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. Temu rodu pa ne pripadata:

    7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

    8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. Adj.
    a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
    b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.
  • lutnj|a ženski spol (-e …) glasba die Laute
    igranje na lutnjo das Lautenspiel
    igralec na lutnjo Lautenspieler
  • lyre [lir] féminin lira (glasbilo); figuré pesniški polet, zanos; pesništvo

    joueur masculin de lyre igralec na liro
    ajouter une corde à sa lyre (poétique) ubrati novo struno, nov ton
  • malchanceux, euse [-šɑ̃sö, z] adjectif ki ima smolo; nesrečen; masculin nesrečnik, oseba, ki ima smolo

    foueur masculin malchanceux igralec, ki se ga drži smola, ki ima smolo, nima sreče (v igri)
  • malhonnête [malɔnɛt] adjectif nepošten; vieilli nespodoben; nevljuden, neotesan, nevzgojen

    commerçant masculin, joueur masculin malhonnête nepošten trgovec, goljufiv igralec
  • manjš|i (-a, -o) majhen

    1.
    manjši od/kot kleiner, geringer als
    za glavo … manjši einen Kopf kleiner/kürzer
    manjše zlo das kleinere Übel
    izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen

    2.
    čim manjši kleinstmöglich, möglichst klein/ gering
    vse manjši immer kleiner
    vse manjši in manjši klein und kleiner, kleiner und kleiner

    3. (nevelik) ein kleinerer/eine kleinere/ein kleineres (škoda ein kleinerer Schaden; države množina kleinere Staaten); (neznaten) geringfügig

    4. (podstandarden) Minder- (izkupiček der Mindererlös, die Mindereinnahme, storilnost/plačilo die Minderleistung, vrednost der Minderwert)
    oseba z manjšimi sredstvi der Minderbemittelte
    |
    igralec za manjše vloge der Kleindarsteller
    obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, herunterdrehen
    priviti na manjšo jakost herunterschrauben
    elektrika transformirati na manjšo napetost heruntertransformieren
  • marqueur, euse [markœr, öz] masculin, féminin zaznamovatelj, -ica; féminin stroj, ki vtiska znak na izdelke; masculin oseba, ki šteje, zapisuje, beleži točke

    marqueur d'un champ de tir beležnik zadetkov na strelišču; (sport) igralec, ki zabija gole, dober strelec
  • mazza f

    1. gorjača; toskansko sprehajalna palica

    2. voj. hist. kij

    3. macola; kovaško kladivo

    4. šport kij (baseball); palica (golf):
    essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa

    5. glasba tolkač

    6. bot.
    mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
    mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
    mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
    mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris)
  • mednároden international

    mednarodni igralec (šport) international moški spol
    mednarodni odnosi relations internationales
    mednarodna politika politique internationale
    mednarodno pravo droit international
    mednarodni olimpijski odbor Comité moški spol olympique international
  • mednároden internacional

    mednarodna himna Internacional f
    mednarodni igralec (šp) internacional m
    mednarodno pravo derecho m de gentes, derecho m internacional
  • metodičen pridevnik
    1. (o metodi dela) ▸ módszertani, metodikai
    metodični napotek ▸ módszertani utasítás
    metodični priročnik ▸ módszertani kézikönyv
    metodični pristop ▸ módszertani megközelítés
    metodični prijem ▸ módszertani fogás
    metodični vidik ▸ módszertani aspektus
    metodični princip ▸ módszertani elv
    metodično načelo ▸ módszertani elv
    metodično priporočilo ▸ módszertani javaslat
    metodično navodilo ▸ módszertani utasítás
    metodično izhodišče ▸ módszertani kiindulópont
    metodično znanje ▸ módszertani tudás
    metodična natančnost ▸ módszertani pontosság
    Znotraj same vadbe se v posameznih športih spreminjajo metodični pristopi. ▸ Magán a képzésen belül sportáganként eltérők a módszertani megközelítések.
    Z didaktičnega in metodičnega vidika piše o tujem jeziku na razrednji stopnji osnovne šole. ▸ Az általános iskola alsó tagozatának idegennyelv-oktatásáról ír didaktikai és módszertani szempontból.

    2. (načrten; premišljen) ▸ módszeres, metodikus
    zelo metodičen ▸ nagyon módszeres
    dovolj metodičen ▸ elég módszeres
    metodična natančnost ▸ módszeres pontosság
    Pri svojih ciljih vztraja z metodično natančnostjo, ampak vedno nevsiljivo. ▸ Céljai mellett módszeres pontossággal, de arrogancia nélkül kitart.
    Je zelo miren človek, v politiki pa je zelo odločen in metodičen. ▸ Nagyon nyugodt ember, a politikában pedig nagyon határozott és módszeres.

    3. kinematografija, gledališče (o načinu igranja) ▸ módszeres
    Kot metodični igralec, torej kot igralec, ki svojo vlogo intenzivno doživlja, ste znani po tem, da tudi po snemanju izginete v upodabljanem liku. ▸ Módszeres, azaz a szerepét intenzíven átélő színészként arról ismert, hogy az ön által alakított szereplő vonásai a forgatás után is megmaradnak önben.
  • mímico mimičen

    mímico m pop gledališki igralec
  • mímski (-a -o) adj. di mimica, mimico:
    gled. mimski igralec mimologo; mimo
  • mlad (-a, -o) jung; zelenjava: zart
    rosno mlad blutjung; Jung- (delavec der Jungarbeiter, delavka die Jungarbeiterin, ličinka živalstvo, zoologija die Junglarve, živina das Jungvieh, volivec der Jungwähler, Jungbürger); Nachwuchs- (avtor der Nachwuchsautor, igralec der Nachwuchsschauspieler, talent das Nachwuchstalent)
    mlad po letih jung an Jahren
    mladi les gozdarstvo das Grünholz
    mladi par Brautleute množina, das Brautpaar
    staro in mlado alt und jung
    mlado vino der Jungwein, der Heurige ( ein -r)
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • moda ženski spol moda; običaj, šega, navada

    función (ali dia) de moda gala gledališka predstava
    pasado (ali fuera) de moda iz mode
    a la moda moderen, moden, priljubljen (npr. igralec)
    de moda antigua staromoden
    a la moda de aquel tiempo po tedanjem običaju
    de última moda po zadnji modi
    estar de moda, sor (de) moda v modi biti
    hacerse moda v modo priti
    revista de modas modni žurnal
  • monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

    se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
    monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
    monter un cheval jahati
    monter en l'air (argot) vlomiti
    monter en amazone jahati v damskem sedlu
    monter une attaque pripravljati napad
    monter un complot skovati zaroto
    monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
    monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
    monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
    monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
    monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
    il est monté colonel napredoval je za polkovnika
    monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
    monter la garde nastopiti stražo
    monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
    monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
    monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
    monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
    monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
    monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
    monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
    les prix montent cene se dvigajo
    les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
    ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
    faire monter quelqu'un razjeziti koga
  • mrež|a5 [é] ženski spol (-e …) šport das Netz, Ballnetz
    nosilec mreže der Netzhalter
    igralec ob mreži der Netzspieler
    igra ob mreži das Netzspiel
    sodnik ob mreži der Netzrichter
    drog za mrežo der Netzpfosten
    poslati v mrežo žogo: ins Netz setzen
  • nadomestljiv pridevnik
    1. (pogrešljiv; zamenljiv) ▸ pótolható
    težko nadomestljiv ▸ nehezen pótolható
    zlahka nadomestljiv ▸ könnyen pótolható, könnyedén pótolható
    Ljubezen do dela je postala zlahka nadomestljiva s hipnim uspehom in z denarjem. ▸ A munka szeretete könnyen pótolhatóvá vált a pillanatnyi sikerrel és pénzzel.
    V slovenski ligi je pač tako, da je nadomestljiv prav vsak igralec. ▸ A szlovén ligában az a helyzet, hogy minden egyes játékos pótolható.

    2. (popravljiv; odpravljiv) ▸ helyrehozható, visszaállítható, behozható
    Škoda, ki jo je šolska reforma povzročila poklicnemu izobraževanju, je bila le težko nadomestljiva. ▸ A szakképzésben az iskolai reform okozta kár csak nehezen volt helyrehozható.
    Razlika dveh golov je vsekakor nadomestljiva. ▸ A kétgólos különbség mindenképp behozható.
  • namizni tenis moški spol šport das Tischtennis, das Tischtennisspiel
    miza za namizni tenis die Tischtennisplatte
    žogica za namizni tenis der Tischtennisball
    igralec namiznega tenisa der Tischtennisspieler