Franja

rant [rænt]

1. samostalnik
napihnjenost, nadutost, oholost, bahavost, hvaličavost; bombastičnost; kričav govor brez pravega smisla, bombastičen govor, prazno govoričenje; ploha besed, brbljanje; tirada

2. neprehodni glagol
bombastično, napihnjeno, bahavo, hvalačavo govoriti; vpiti, kričati; bučati, besneti
arhaično glasno zmerjati, zabavljati (at, against proti)
prehodni glagol
teatralno pridigati, predavati

rattle² [rætl] prehodni glagol
(za)rožljati, (za)ropotati (s čim); hitro govoriti (deklamirati, recitirati)
sleng prestrašiti, vznemiriti, razburiti, zmesti
lov goniti, biti za petami (divjačini)
neprehodni glagol
rožljati, žvenketati, ropotati, drdrati; klopotati, škripati, prasketati, pokati; spotakniti se, spodrsniti (over nad, čez, ob)
hropsti, hripati; blebetati, brbljati

rattled sleng zmeden, zbegan; popolnoma pijan
to rattle at the door potrkati na vrata
to rattle a chain, the sabre (za)rožljati z verigo, s sabljo
parlament to rattle the bill through the House hitro izglasovati zakonski osnutek v parlamentu
the car rattled through the streets avto je drdral skozi ulice
the windows rattled in their frames okna so (za)žvenketala v svojih okvirih
don't get rattled over it ne razburjajte, ne plašite se zaradi tega!

rave² [réiv]

1. samostalnik
besnenje, divjanje, razsajanje, bes; bučanje, hrumenje, tuljenje
figurativno vihar, nevihta, tuljenje vetra, burja
sleng zagledanost (v), zanesenost, zatelebanost; pretirana hvala, hvalisanje

2. pridevnik
zanesenjaški

3. neprehodni glagol
blesti, fantazirati, sanjariti; (o viharju, morju) besneti, divjati; razsajati, rohneti; biti nor (about na)
biti, postati zavzet nad; (ves) zamaknjen govoriti (about o)
prehodni glagol
v deliriju, v blaznosti izreči, iztresti (iz sebe)

raving mad čisto nor, pobesnel
to rave oneself hoarse nakričati se do hripavosti
to rave oneself out (o vetru) izdivjati, izbesneti se
to rave s.o. out of the house s kričanjem izgnati koga iz hiše

recitare

A) v. tr. (pres. rēcito)

1. recitirati, deklamirati

2. gled. igrati:
recitare la commedia pren. hliniti, delati se kot
recitare per le sedie pren. igrati pred prazno dvorano

3. relig. moliti:
recitare l'avemaria moliti zdravamarijo

B) v. intr.

1. gled. igrati

2. ekst. spakovati se, govoriti prisiljeno, narejeno:
invece di recitare parla con naturalezza nehaj se spakovati in govori naravno

3. ekst. pravo praviti, glasiti se:
l'articolo 1 della costituzione recita prvi člen ustave pravi

re-citō -āre -āvī -atum (re in citāre)

1. komu kaj (na glas) predavati, prebirati, brati, čitati (npr. listine pred sodniki itd.): Q. idr., clare recitato Pl., recitare decreta Centuripinorum Ci., litteras Ci., S., epistulam C., recita tandem quot acceperit aratores agri Leontini Verres Ci., aliquid de tabulis publicis, de testamento, ex codice Ci., ex scripto L., sacramentum recitare T. brati = narekovati besedilo prisege.

2. brati, preb(i)rati, (pre)čitati osebe oz. seznam (imenik) kakih oseb ali članov kake ustanove: senatum recitare L. (pre)brati imenik senatorjev, patrem tuum censor praeteriit in senatu recitando Ci. (s tem je bil neprebrani izključen iz senata), recitare testes Q.; z dvojnim acc.: me senatorem recitare Ci., testamento heredem aliquem recitare Ci.

3. pesmi, govore itd. pred prijatelji, strokovnjaki (veščaki) brati, čitati, prebirati, predavati, tudi na pamet (na izust) govoriti, predavati, deklamirati, recitirati: Plin. iun., Cels., saepe suos solitos recitare Propertius ignes O. svoje ljubezenske pesmi, nec recito cuiquam nisi amicis H., qui recitare solent Mart. = gledališki igralci.

recommend [rekəménd] prehodni glagol
priporočiti; zaupati (to komu)
predlagati, svetovati (da se nekaj napravi), govoriti v korist; priporočiti (koga) kot primernega, sposobnega (for, to za)

to recommend sth. to s.o. komu kaj priporočiti
to recommend caution priporočati previdnost
to recommend s.o. for a post priporočiti koga za službeno mesto, za službo
I recommend you to wait priporočam, svetujem vam, da počakate
to recommend oneself to s.o. (to s.o.'s care) zaupati se komu v varstvo

record² [rikɔ́:d]

1. prehodni glagol
(pismeno) (za)beležiti, zapisati, vpisati, vnesti, registrirati; protokolirati
pravno vnesti v zapisnik, dati na protokol; posneti na gramofonsko ploščo; govoriti v fonograf; obvestiti, informirati o čem; obdržati v spominu
arhaično (ustno) poročati

to record the proceedings of an assembly voditi zapisnik o skupščini
recorded broadcast prenos s traku ali z gramofonske plošče
the thermometer recorded 10° below zero termometer je zabeležil 10° pod ničlo
her voice has been recorded by the gramophone njen glas je bil posnet na gramofonsko ploščo

2. neprehodni glagol
registrirati; (o pticah) peti; dati se posneti (na gramofonsko ploščo)

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

reflect [riflékt]

1. prehodni glagol
odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)

to be reflected in zrcaliti se v
the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega

2. neprehodni glagol
premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)

to reflect credit on s.o. čast delati komu
to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči

reminisce [reminís] neprehodni glagol
pogovorno spominjati se, prepuščati se spominom, živeti v spominih, govoriti o preteklosti

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

re-nūntiō -āre -āvī -ātum (re in nūntiāre )

I.

1. sporočiti (sporočati) (nazaj), poročati (nazaj), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), naznaniti (naznanjati): z acc.: Pl., Suet. idr., renuntiare responsum Ter.; z de in abl.: mihi renuntiatum est de obitu filiae tuae Ci. ep.; z ACI: Pl., Ter. idr., renuntio (izjavljam) vobis nihil esse, quod … Ci., renuntiatum est (prišla je vest) vicisse Boeotos N.; z odvisnim vprašanjem: N. idr., renuntiat, quae ibi perspexisset C.; abs.: Ter., num domum renuntio Pl.; occ.
a) službeno (uradno) naznaniti (naznanjati), najaviti (najavljati), sporočiti (sporočati), poročati: aliquid ad senatum Ci., aliquid in concilium L., legationem Ci. o svojem poslanstvu.
b) (izvoljenega oblastnika) javno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati, razglaševati), proglasiti (proglašati), oklicati (oklicevati): v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: Varr., L., Plin. iun. idr., praetorem Ci., Murenam consulem Ci., eo die consul omnibus centuriis P. Sulla renuntiatus est Ci.

2. javno naznaniti (naznanjati), javno reči, javno povedati, javno govoriti o kom, čem: hostium numerum Ci. ep., repudium alicui renuntiare Pl., Ter. naznaniti ločitev (zakona) = odpovedati zakon.

3. renuntiare sibi vzeti (jemati) si k srcu, posvetiti (posvečati) se čemu, v duhu si reči (govoriti) kaj: nihil horum, quae facis, posse subduci Sen. ph., quanta sit humani ingenii vis Q. —

II.

1. odpovedati (odpovedovati), odreči (odrekati), preklicati (preklicevati), zanikati (zanikavati, zanikovati), oporeči (oporekati): (alicui) amicitiam L., N., T., alicui hospitium Ci., decisionem tutoribus Ci., quae regi convenissent cum Lacedaemoniis N.; zlasti odreči komu vabilo na kosilo = ne odzvati se povabilu na kosilo, odkloniti vabilo na kosilo: renuntiare ad aliquem Pl., ego illi ad prandium promissisem, ad cenam renuntiassem Sen. rh.

2. pren. odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, opustiti (opuščati) kaj, izmakniti (izmikati) se čemu, odtegniti (odtegovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, opustiti (opuščati) kaj, slovo dati (dajati) čemu, odreči (odrekati) se čemu: civilibus officiis Q., vitae Suet., advocationibus Plin. iun., mundo Cypr.

reparler [rəparle] verbe intransitif znova, zopet govoriti

ils ont commencé à reparler začela sta zopet govoriti (eden z drugim, po prepiru)

répétailler [repetaje] verbe transitif, familier stalno, neprestano ponavljati, prežvekovati, premlevati; verbe intransitif vedno isto govoriti ali povedati

requebrar [-ie-] zmečkati; figurativno komplimente delati, dvoriti (ženski); sladke besede govoriti, dobrikati se, prilizovati se

režáti -ím
I.
1. zjapiti, zijati, zjati: rana reži; vrata režijo
2. režati: psi režijo na tujca
3. režati, ljutito govoriti kroz zube: režati na koga; v slabi volji samo reži
4. zijati, zjapiti: brezno mu reži nasproti
II. režati se keziti se, kesiti se, cerekati se: režati se komu v obraz; režati se na vsa usta; režati se kot cigan belemu kruhu

rhapsodize [rǽpsədaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
rapsodsko peti ali deklamirati; govoriti rapsodsko, navdušeno, z zanosom, z zavzetjem; nastopiti kot rapsod, peti rapsodije

rhētoricō -āre -āvī (predklas.) in rhētoricor -ārī (poklas.) (rhētoricus) govoriti po retorsko (govorniško), govoriti kot (kakor) kak retor (govornik): Tert., Hier., age nunc, quando rhetoricasti [satis], responde quod rogo Nov. fr.

riddle¹ [ridl]

1. samostalnik
uganka; skrivnost; zagonetna, skrivnostna oseba ali stvar

to propose a riddle staviti uganko
to read (to solve) a riddle rešiti uganko

2. neprehodni glagol
govoriti ali izražati se v ugankah; nejasno se izražati
prehodni glagol
uganiti, razrešiti uganko

riddle me this razrešite mi to uganko!

rigoler [rigɔle] verbe intransitif, populaire smejati se, zabavati se, zbijati (objestne) šale, šaliti se, neresno govoriti; biti vesel

il n'y a pas de quoi rigoler to ni nič smešno, to je zelo resna stvar
j'ai dit cela pour rigoler to sem rekel za šalo
il ne faut pas rigoler avec ça s tem se ni šaliti
tu rigoles! ti se šališ! ne misliš resno!
il vaut mieux en rigoler bolje je, ne se zmeniti za to, požvižgati se na to