Franja

suffragio m (pl. -gi)

1. volilni glas:
diritto di suffragio volilna pravica
suffragio universale splošna volilna pravica

2. knjižno odobritev; ugodno mnenje, ugodna ocena:
dare, negare il proprio suffragio a kaj odobriti, odobravati, zavrniti, zavreči

3. relig. priprošnja:
messa di suffragio maša zadušnica

suf-frāgium -iī, n (ne iz sub in frangō, ampak iz sub in fragor zaradi hreščavega hrupa klicev množice pri glasovanju)

1. glasovanje, od državljanov na volilnih skupščinah in od sodnikov pri (raz)sodbah oddani glas: Fest. idr., sine suffragio populi tamen aedilitatem hic quidem gerit Pl., dum diribentur suffragia Varr., testularum suffragiis e civitate eiectus V. po črepinjski sodbi, s črepinjsko sodbo (gr. ὀστρακισμός), suffragium it per omnes L. vsi glasujejo, ire in suffragium L. ali suffragium inire L. začeti glasovati, in suffragium mittere L. da(ja)ti glasovati, da(ja)ti na glasovanje, in suffragium revocare L. še enkrat pozvati h glasovanju, suffragium ferre Varr., N. glasovati, suffragia in magistratu mandando ac de reo iudicando clam an palam ferri melius esset Ci.; od tod suffragii lator Ci. glasovalec, volilec, suffragii latio L. glasovanje kot pravica, pravica glasovanja; suffragiis tres ex tribus generibus creati sunt Ci., te populus cunctis suffragiis consulem facturus esset Ci. ep., libera si dentur populo suffragia Iuv., candidatum suffragio ornare, suffragio suo adiuvare in petendis honoribus Plin. iun., committere se suffragiis populi Vell., constituitur dux omnium suffragio Iust.; v cesarski dobi = hotenje, hrepenenje, želja ljudstva: suffragiis populi Gell. na občo (vsesplošno) željo, na obče (vsesplošne) prošnje.

2. metaf. glas = sodba: at vero adhibes ioci causā magistrum suffragio tuo et compotorum tuorum rhetorem Ci., concordi suffragio deterrimos necant Plin.; occ.
a) pohvalni glas, glas pohvale, pohvalna sodba, pohvala, pritrdilo, odobravanje, odobritev: quem nemo suffragio putet Ci., supplex populi suffragia capto H., non ego ventosae plebis suffragia venor H., (sc. L. Siccius Dentatus) vel numerosissima suffragia habet Plin., (sc. Zeuxis) magnis suffragiis superatus a Timanthe Plin., cuius suffragio senatus libenter indulgeat Plin. iun., (sc. Gavium Bassum) voto et suffragio prosequor Plin. iun.
b) poznolat. = podpora, pomoč: aetatis suffragio adiuvari Cod. I., procedere temporis suffragium constat Dig.

3. meton.
a) equitum centuriae cum sex suffragiis Ci. šesterica glasujočih viteških centurij.
b) pravica glasovanja: ut populus Romanus suffragio privaretur Ci., edocti populi esse, non senatus ius suffragium, quibus velit, impertire L., si suffragium detur L., non enim … viritim suffragium … promisce omnibus datum est; sed gradus facti, ut neque exclusus quisquam suffragio videretur et … L., antea sine suffragio habuerant civitatem L., si militaris suffragii res esset L. ko bi imela vojska pravico glasovanja, temptavit suffragia populo reddere Suet. volilno pravico.

sufragio moški spol pomoč; volilni glas

sufragio femenino ženska volilna pravica
sufragio universal splošna volilna pravica
derecho de sufragio pravica glasovanja
misa en sufragio de maša v spomin ...
tener sufragio biti upravičen (imeti pravico) voliti

surd [sə:d]

1. pridevnik
fonetika nezveneč
matematika iracionalen; nespameten, nesmiseln

2. samostalnik
fonetika nezveneč glas (soglasnik)
matematika iracionalno število ali količina

syllabic [silǽbik]

1. pridevnik (syllabically prislov)
zlogoven, zlogotvoren, silabičen

two-syllabic dvozložen

2. samostalnik
jezikoslovje sonant, zlogotvoren glas

šȁn m (t. šan, ar.) dial. dostojanstvo, ugled, dober glas, sloves: jazuk tebi i tvojemu -u škoda zate i za tvoj ugled

ščínk m glas kako pjeva zeba

šešljáti -am šušljetati, vrskati, izgovarati glas š mjesto glasa s

šumévec -vca m šuštavac, šuštavi glas, šumnik: sičniki in -i

šúmnik m šuštavac, šuštavi glas, šumnik

ténoriser [-rize] verbe intransitif, musique peti tenorski glas, kot tenor

tiple moški spol glasba sopranski glas, diskant

tonfo m

1. štrbunk, pljusk; hrupen padec:
dare un tonfo štrbunkniti

2. zamolkel glas, hrup

tonic [tɔ́nik]

1. pridevnik (tonically prislov)
medicina krepilen
glasba toničen; naglašen

tonic accent muzikalni akcent (naglas)

2. samostalnik
medicina krepčilo, tonikum
glasba osnovni ton tonovske lestvice, tonika
jezikoslovje zveneč glas

trinar gostoleti, žvrgoleti, glas drobiti; peti kolorature

está que trina (fig) on je besen, besni

trompeten trobentati (tudi figurativ); trobiti na ves glas

trȕbljāj m glas trobente

trúbnja ž, trùbnjava ž trobentanje, glas trobente

ȕglās prisl.
1. na glas: umalo uglas što ne poče da rida
2. vsi naenkrat: ne svi uglas, samo jedan neka govori

uglèd -éda m ugled, dobar glas: pridobiti si ugled
steći ugled; izgubiti ugled; imeti velik ugled pri kom