Franja

plávž smelting furnace, blast furnace; tall iron blastfurnace

dva plávža sta v obratu two furnaces are in blast

plešec samostalnik
1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸ kopaszDva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
Povezane iztočnice: navadni plešec

2. Capsella (rastlina) ▸ pásztortáska
Spomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
Sopomenke: navadni plešec

3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸ fakó keselyű
Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
Sopomenke: beloglavi jastreb

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town

po³ členica

1. distributivno: je (po dva in dva je zwei und zwei, po en izvod je ein Exemplar); prihajati, vstopati: zu (po dva/pet zu zweit/fünft)

2.
po cele dni tagelang
po cele ure stundenlang
po cele tedne wochenlang
po cele mesece monatelang
po cela leta jahrelang

3. cena:
po sto tolarjev za kilogram ein Kilo zu hundert Tolar

4.
govoriti/pisati po nemško/slovensko/francosko/latinsko deutsch/slowenisch/französisch/lateinisch, auf deutsch, auf slowenisch, auf französisch, auf lateinisch
figurativno oditi po francosko sich (auf) französisch empfehlen/verabschieden

5. (na način)
po bratsko/očetovsko/prijateljsko -lich (brüderlich/väterlich/ freundschaftlich)
po moje/tvoje/Petrovo auf meine/deine/Peters Art
v kulinariki: po vrtnarsko/ mlinarsko … nach … -art
( nach Gärtnerart, nach Müllerart)

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

po después de; según; por; a

po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
po čem, po kakšni ceni? ¿a qué precio?
po špansko a la española
po obedu después de comer; de sobremesa
po pošti por correo
po naključju por casualidad, casualmente
po dva dos a dos
po kosu, po akordu a destajo
po resnici conforme a la verdad
po spominu de memoria
po zakonu según la ley
po videzu por las apariencias
sodeč po njegovi zunanjosti a juzgar por su aspecto
po okoliščinah según las circunstancias
po pravici conforme a derecho
po mojem mnenju en mi opinión, a mi parecer
po vrsti por turno, uno después (ali detrás) otro
dišati po vrtnicah oler a rosas
vsak (dela) po svoje cada cual a su manera (ali a su gusto)
po njemu je (fig) acaba de morir
iti po opravkih atender sus negocios
poslati po pošti enviar (ali remitir) por correo
poslati po zdravnika enviar a buscar al médico
prodajati po teži vender al peso
poznati po imenu (po obrazu) koga conocer a alg de nombre (de vista)

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pobótati to reconcile, to bring together

pobótati dva sovražnika to reconcile two enemies
pobótati ljudi med seboj to bring people together
pobótati se to become friends again, to come to an agreement
pobótati se s kom to make it up with someone, to come to a compromise with someone

pol² [ou̯]

1. hiše, štruce, knjige, leta, litra, sveta, ure: das halbe Haus/eine Haushälfte, der halbe Laib, das halbe Buch, ein halbes Jahr/ein Halbjahr, ein halber Liter, die halbe Welt, eine halbe Stunde
pol resnice die halbe Wahrheit

2.
eden/dva/tri/osem/ deset in pol eineinhalb/anderthalb, zweieinhalb, dreieinhalb, achteinhalb, zehneinhalb

3.
šport pol točke der Halbpunkt
glasba pol tona der Halbton
znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/ Halbtonerhöhung

4.
pol dneva einen halben Tag, delati: halbtags
na pol ure/leta halbstündlich, halbjährlich
na pol buden, zrel [halbwach] halb wach, halbreif
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
čez pol strani halbseitig

5. prerezati:
čez pol durch die Mitte
na pol in zwei Hälften
zmanjšati na pol halbieren
deliti: pol-pol halbe-halbe

6.
figurativno baba in pol, dedec in pol Super-, Pfunds- (eine Superfrau, ein Superkerl/Pfundskerl)

polokati glagol
zlasti v leposlovju (spiti; zliti vase) ▸ szlopál, felszippant
Prejšnji večer je polokal dva litra črnega vina. ▸ Előző este két liter vörösbort szlopált be.

pomiríti apaiser, rassurer, tranquilliser, rassénérer , (bolečino) calmer ; (deželo) pacifier ; (osebe) réconcilier, raccommoder, rajuster , familiarno rabibocher ; (osebo) retenir; fléchir

pomiriti se se calmer, s'apaiser, se rassurer, se tranquilliser, se remettre, se rassénérer
pomiriti komu jezo, besnost fléchir la colère, la fureur de quelqu'un
pomiriti duhove calmer (ali apaiser, pacifier) les esprits
pomiriti dva prijatelja raccommoder deux amis
pomiriti se s kom faire la paix avec quelqu'un, se réconcilier avec quelqu'un
ta misel me pomirja cette idée me tranquillise
morje se je pomirilo la mer s'est calmée

pomíriti to appease, to tranquillize, to calm, to quiet; to placate; to reassure; to pacify; to soothe, to assuage; to allay

pomíriti koga s kom to reconcile someone with someone
pomíriti se to calm oneself, to calm down
pomíriti se s kom to become reconciled with someone
pomíriti se (z usodo itd.) to resign oneself to, to acquiesce (z in), to submit (z to), to give in; (nevihta) to subside, to settle, to abate, (veter) to drop
pomiri se! calm yourself!
ta vest me je popolnoma pomirila this news has completely set my mind at rest
pomíriti (spraviti) dva sovražnika to reconcile two enemies
pomíriti se s svojo usodo to resign oneself to one's fate
jeza se mu bo kmalu pomirila his anger will soon subside
pomíriti deželo to pacify a country

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

poroka samostalnik
1. (o zakonski zvezi) ▸ esküvő, házasságkötés, házasságFotografije so pricurljale v javnost le dobra dva tedna pred njeno poroko. ▸ A fotók mindössze két héttel az esküvője előtt szivárogtak ki.
Dogovorili so se za datum poroke in jo prijavili v cerkvi in na matičnem uradu. ▸ Megbeszélték az esküvő időpontját, majd bejegyeztették a templomban és az anyakönyvi hivatalban.
Povezane iztočnice: istospolna poroka, srebrna poroka, civilna poroka, cerkvena poroka, diamantna poroka, platinasta poroka, dogovorjena poroka

2. (združitev) ▸ házasság, frigyAnalitiki pričakujejo razburkano politično poroko. Stranki imata skoraj diametralno nasprotna stališča o problemu priseljencev. ▸ Elemzők viharos politikai frigyre számítanak. A két párt szinte szöges ellentétben áll egymással a bevándorlók problémájával kapcsolatban.Če banki izpeljeta združitev, bo to največja bančna poroka doslej. ▸ Ha az egyesülés létrejön, ez lesz minden idők legnagyobb bankházassága.

potreb|en¹ [é] (-na, -no) nötig, notwendig, erforderlich, neobhodno: unumgänglich notwendig, unverzichtbar, [unerläßlich] unerlässlich, unabdingbar; skrb, pozornost ipd.: erforderlich, geboten; življenjsko lebensnotwendig
potreben pogoj eine notwendige Bedingung
za kaj potreben čas/denar/delo der -aufwand ( Zeitaufwand, Geldaufwand, Arbeitsaufwand)
der -bedarf (kisik Sauerstoffbedarf, prostor Raumbedarf, zrak Luftbedarf, moč Leistungsbedarf)
biti potreben notwendig sein, benötigt werden, čas, delo, denar: aufgewendet werden müssen
ali je bilo to potrebno? hat das sein müssen?
če bo potrebno wenn nötig, bei Bedarf, erforderlichenfalls
ukreniti vse potrebno Vorkehrungen treffen, alles Nötige veranlassen
ni potrebno, da … (er) braucht nicht zu …
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prȅkonōž prisl.
1. navzkriž: sapeti konje u prekonož privezati (dva) konja oba za desno ali oba za levo nogo
2. navzkriž, v prepiru: živjeti s kim u prekonož

prekríti (-kríjem) | prekrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. coprire, ricoprire, velare:
prekriti stene s tapetami tappezzare le pareti
prekriti streho ricoprire il tetto

2. (pojaviti se na površju) coprire, ammantare, velare; seppellire:
sneg je prekril gore i monti sono ammantati di neve
grob je prekrila trava sulla tomba è cresciuta l'erba
marsikaj je prekrila pozaba tante cose sono rimaste sepolte dall'oblio
prekriti s trstjem incannucciare
metal. prekriti z bronzo bronzare
prekriti z lisami macchiettare
prekriti z madeži chiazzare
prekriti z oblaki annuvolare, coprire di nuvole

B) prekrívati se (-am se) imperf. refl.

1. sovrapporsi, combaciare; sporgere (di):
deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra ai bordi le tavole sporgono di due centimetri

2. (ujemati se, skladati se) corrispondere, concordare

3. coprirsi

prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode