Franja

decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

I.

1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

4. pren.
a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

— II.

1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx²), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

2. trans.
a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.

deléžnik sharer; participator; participant; partaker

drugi deléžnik copartner, associate; gramatika participle
sedanji (pretekli) deléžnik present (past) participle

demás vrh tega, razen tega; čezmerno, preveč

por demás zaman
es por demás to je preveč
estar (por) demás biti odveč(en)
demás está decir que... odveč je reči, da ...
hacer a. demás še nekaj več storiti
lo demás ostalo, ostanek
por lo demás v ostalem; sicer
y demás itd., in drugo
la demás gente ostalo ljudstvo
los demás ostali, drugi
las demás poblaciones druga (ostala) mesta
demás de (= además de) razen

dēnārius 3 (dēnī) ki ima v sebi (obsega, poseduje) po deset: nummus d. L. deset asov vreden denar, numerus digitorum Vitr., numerus Aug., Macr., fistulae Plin., Front. ki imajo obseg 10 palcev, pormae Lamp. 10 zlatih denarijev vredni zlatniki. Subst. dēnārius -iī, gen. pl. -ōrum in (večinoma) -ûm, m

1. denarij,
a) srebrnik, vreden sprva 10, po drugi punski vojni 16 asov: Varr., Vitr., L. idr., alicui ad denarium solvere Ci. v denarijih, v rimski denarni enoti, ecquae spes sit denarii Ci. v denarijih izplačan biti, d. argenteus Col., malus Sen. ph., falsus, adulterinus Plin., denarios probare (preskusiti, preskušati) Plin., denariae formae Lamp. ali formae denariorum Isid. = denarii. Soobl. dēnārium -iī, n, v pl.: Pl.
b) zlatnik = 25 srebrnih denarijev: aurei argenteique denarii Petr. (prim. Plin. XXXIII, 3, 13).
c) v času poznega cesarstva bakren denar (popolnoma aeris denarii): Vop., Macr., Cod. Th., Cass.
č) met. = sploh denar: Ci. ep. (ad Attic. II, 6).

2. lekarniška utež (= drachma) drahma: Cels., Col., Plin.

dia! [dja] interjection bistahor! (voznikov klic konjem, da zavijejo na levo)

n'entendre ni à dia! ni à hue (familier) ne hoteti nič slišati
l'un tire à hue et l'autre à dia! eden vleče na eno, drugi na drugo stran

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

dicātiō -ōnis, f (dicāre)

1. slovesna izjava (prisega), da hoče kdo pripadati kaki (drugi) državi, sprejem med državljane, udomačitev: Ci.

2. hvaljenje: Cod. Th.; met. (kot naslov) prečastitost: tua pozni Icti. in Eccl. Tvoja (Vaša) prečastitost, Prečastiti.

Dīnomachē -ēs, f (Δεινομάχη) Dejnomaha, Alkibiadova mati: Dinomaches ego sum Pers. jaz sem Dejnomahin = jaz sem drugi Alkibias (= visokega rodu).

disociacijski pridevnik
1. kemija (o razpadu molekul) ▸ disszociációs
Pri višjih temperaturah imajo pomembno vlogo disociacijski in ionizacijski postopki. ▸ Magasabb hőmérsékleten fontos szerepet játszanak a disszociációs és ionizációs folyamatok.
Povezane iztočnice: disociacijska konstanta

2. psihologija (o umskem procesu) ▸ disszociációs, disszociatív
Pogosto je prisoten občutek otopelosti, čustvene neodzivnosti ter nezaznavanje okolice. Lahko so prisotni tudi drugi disociacijski simptomi. ▸ Gyakori a zsibbadtság érzése, az érzelmi érzéketlenség és a környezet-tudatosság hiánya. Egyéb disszociatív tünetek is előfordulhatnak.
Poznamo številne disociacijske tehnike in te vam bodo pomagale, da se boste oddaljili od neprijetnih dogodkov ali težavnih ljudi in prilagodili svoje poglede. ▸ Számos disszociációs technikát ismerünk. Ezek segítenek abban, hogy elhatárolódjon a kellemetlen eseményektől vagy nehéz emberektől, és kiegyensúlyozza a nézeteit.

dobesedno prislov
1. (kot je bilo zapisano ali izrečeno) ▸ szó szerintZaradi pomembnosti bomo v nadaljevanju dobesedno navedli vsebino dokumenta. ▸ A súlya miatt a dokumentum tartalmát az alábbiakban szó szerint közöljük.

2. (o interpretaciji pomena) ▸ szó szerint, szóról-szóraČe izraz dobesedno prevedemo iz angleščine, lahko topinamburju rečemo tudi ‘jeruzalemske artičoke’. ▸ Az angolból szó szerint lefordítva a csicsókát „jeruzsálemi articsókának” is nevezhetjük.

3. izraža poudarek (o trditvi) ▸ szó szerint
Močan motor se izjemno dobro vrti in voznika dobesedno prisili k agresivni vožnji. ▸ Az erőteljes motor kivételesen jól pörög, és szó szerint agresszív vezetésre kényszeríti a sofőrt.
Toda na drugi strani imamo vsaj še šest klubov, ki trenutno dobesedno životarijo. ▸ Másrészt azonban legalább hat olyan klubunk van, amely jelenleg szó szerint tengődik.

do by neprehodni glagol
postopati, ravnati

do as you would be done by ne stori drugemu kar nočeš, da ti drugi prizadene

dôl adv.

1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù

2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

dopoguērra m invar. povojna doba:
primo, secondo dopoguerra doba po prvi, po drugi svetovni vojni

drug¹ (-a, -o)

1. der andere, ein anderer
drugi množina andere
tako kot drugi wie alle anderen auch
nekdo/kdo drug ein anderer
drugi ljudje andere Leute, s stališča govorečega: die anderen
drug jezik eine andere Sprache
v drugem jeziku in einer anderen Sprache, anderssprachig
z drugimi besedami mit anderen Worten

2. (drugačen, spremenjen) ein anderer (postal je drug človek er ist ein anderer Mensch geworden)

3. (siceršnji) sonstig
| ➞ → druga, ➞ → drugo

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drúg, drugáčen autre, différent

drug drugega l'un l'autre
drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
postati drugega mnenja changer d'avis
obleči drug suknjič changer de veston
nič drugega rien d'autre
nihče drug personne d'autre
to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
med drugim entre autres (choses)
drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drúg, drugáčen otro; diferente; diverso

drugi los otros
med drugim entre otras cosas
noben drug kot on ningún otro sino él
drugo lo otro, (ostalo) lo demás
drug z drugim uno por uno
to je nekaj drugega eso ya es otra cosa; fam (fig) eso ya es otro cantar
postati drugega mnenja cambiar de idea (ali de opinión)
ne preostane mi nič drugega no me queda (ali no tengo) otro remedio

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

držati koga na špagi frazem
neformalno (imeti koga pod nadzorom) ▸ pórázon tart, kordában tart
Zakonodaja takšne medije omejuje, da ne morejo oddajati komercialnih programov, po drugi strani pa jih ministrstvo drži na špagi z omejevanjem sredstev. ▸ A törvényhozás ezeket a médiumokat korlátozza, hogy ne tudjanak kereskedelmi programokat sugározni, másrészt pedig a finanszírozás korlátozásával a minisztérium is pórázon tartja őket.
Sopomenke: imeti koga na špagi