Franja

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mēta f

1. cilj (tudi pren.):
arrivare alla meta priti na cilj, doseči cilj
proporsi una meta zastaviti si cilj

2. šport zadetek (pri ragbiju):
segnare una meta doseči zadetek

meta ženski spol cilj, vrata (nogomet), meja

llegar a la meta doseči cilj
meta m (šp) vratar, golman

mi-chemin, à [amišmɛ̃] adverbe na pol pota

rester mi-chemin obtičati na pol pota
s'arrêter mi-chemin ne doseči cilja

minēstra f

1. kulin. juha:
minestra riscaldata pren. pogreta juha
farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora

2. kulin. prva jed

3. pren. hrana, kruh:
lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
la minestra del governo plača državnih uradnikov
perdere la minestra biti ob službo

4. pren. zadeva, zgodba:
è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti

minimo

A) agg. (superlativ od piccolo) najmanjši; zelo majhen; minimalen:
ottenere il massimo risultato con il minimo sforzo doseči najboljši rezultat z najmanjšim naporom
prezzo minimo zelo nizka cena
programma minimo minimalni program

B) m

1. minimum, najmanj, najmanjša mera, najmanjša stopnja:
minimo garantito zajamčena najmanjša plača

2. avto minimum, najmanjše število obratov:
marciare al minimo voziti ob najmanjšem številu obratov

3. relig. pavlinec

moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi

par tous les moyens za vsako ceno
au, par moyen de s pomočjo, s, z
moyen d'action pripomoček
moyen de coercition prisilno sredstvo
moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
moyen d'échange menjalno sredstvo
moyen de fortune (zasilen) pripomoček
moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
moyen de prémunition zaščitno sredstvo
avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
il en a les moyens on si to lahko privošči
avoir des moyens biti premožen, imovit
disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
le moyen? quel moyen? in kako?
voies et moyens pota in sredstva
la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra

moyenne [mwajɛn] féminin poprečje, srednjost, sredina, srednja vrednost; poprečna hitrost

en moyenne poprečno
la moyenne d'âge poprečna starost
la moyenne à l'heure (automobilisme) (poprečna) hitrost na uro
établir la moyenne ugotoviti, dognati poprečje
faire une moyenne doseči poprečje
être dans la bonne moyenne biti v (zlati) sredini

moyenner [mwajɛne] verbe transitif, vieilli izposredovati; (populaire)

il n'y a pas moyen de moyenner nemogoče je to doseči, uspeti

móžno adv.

1. (v povedni rabi) (mogoče) possibile:
z brezglavostjo ni možno ničesar doseči con la storditaggine non è possibile combinare niente

2. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje) forse, può darsi

načŕt plan; project; scheme; design; (osnutek) draft, draught

brez načŕta without a fixed plan
po načŕtu according to plan
načŕt pogodbe draft of a contract
učni načŕt syllabus, curriculum
zakonski načŕt bill
načŕt namakanja irrigation scheme
to je šele v stadiju (fazi) načŕta it is not yet out of the planning stage, it is still on the drawing board
delati načŕte to make plans, to plan
izmisliti načŕt to think out a plan
napraviti, zasnovati načŕt to make a plan
izvesti načŕt to carry (ali to follow) out a plan
ne gre mi v načŕt it does not suit my plan
kovati nove načŕte to devise (ali to form) new plans
prekrižati, zmešati komu načŕte to upset someone's plans, pogovorno to upset someone's apple-cart
opustiti načŕt to drop a plan
moj načŕt je padel v vodo my scheme has come to grief (ali arhaično to nought)
vztrajati pri svojem načŕtu to stand by one's plan
odkriti svoje načŕte to disclose one's plans
izdelati načŕt to work out a plan
zmesti načŕte to disarrange (ali pogovorno to mess up) someone's plans
ne doseči načŕta to fail to achieve one's target

nadpovpréčje (-a) n qualità superiore alla media:
doseči nadpovprečje superare la media, la mediocrità

namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.

naslòv dirección f ; señas f pl ; título m (knjige de un libro)

akademski naslov título m académico
napačen naslov dirección equivocada
zasilen naslov dirección fortuita
imeti naslov tener el título (de)
knjiga ima naslov el libro se titula
doseči naslov sacar un título
dati naslov čemu (in)titular a/c
napisati naslov na pismo poner la dirección en la carta
podeliti naslov conceder un título
priti, obrniti se na napačen naslov (fig) errar el tiro
braniti naslov (šp) defender el título

nevmešavanje samostalnik
v politiki (nevpletanje) ▸ be nem avatkozásSami ste izjavili, da želite doseči nevmešavanje države v gospodarstvo. ▸ Ön jelentette ki, hogy el szeretné érni, hogy a politika ne avatkozzon be a gazdaságba.
Britanci so jim obljubili odškodnino, ugodne poslovne dogovore, nevmešavanje v islandske zadeve in umik vseh sil ob koncu vojne. ▸ A britek a kompenzáció, a kedvező üzleti megállapodások és az izlandi ügyekbe való be nem avatkozás mellett az összes haderő háború végén történő kivonását ígérték.
Ameriški mediji so sprejeli posebna pravila o nevmešavanju ekonomskih interesov v uredniško politiko. ▸ Az amerikai médiumok külön szabályzatot fogadtak el arról, hogy a szerkesztői politikába a gazdasági érdekek nem avatkozhatnak bele.

nottolino m

1. pomanjš. od ➞ nottola:
fare d'una trave un nottolino kaj velikega skrčiti; pren. ne doseči nič (pri kom), ostati praznih rok

2. mehan. zaskočka, zatič

obedecer [-zc-] pokoravati se, ubogati; popustiti (komu), ugoditi, ustreči, ustrezati; zgoditi se po volji

hacerse obedecer doseči, pridobiti si pokorščino
obedece al hecho de que... treba je pripisati dejstvu, da ...

objectif [-ktif] masculin cilj; optique, photographie objektiv

atteindre son objectif doseči svoj cilj
avoir pour objectif imeti za cilj
bombarder les objectifs stratégiques bombardirati strateške cilje

objet [ɔbžɛ] masculin predmet, stvar, reč, zadeva; naloga, cilj, namen, smoter; figuré vsebina, snov; commerce artikel, blago, izdelek, fabrikat

objet d'art umetnina
bureau masculin des objets trouvés urad za najdene predmete
objet d'une querelle predmet prepira
objet du litige, litigieux predmet spora
objet de valeur vredna, dragocena stvar
sans objet brezpredmeten, brezciljen
complément masculin d'objet (direct, indirect) (grammaire) dopolnilo (v tožilniku, dajalniku)
remplir son objet doseči zastavljeni cilj

objeto moški spol predmet, stvar; cilj, smoter, namen

con el objeto, al objeto (de) z namenom da
con tal objeto v ta namen
lograr un objeto doseči cilj
tener por objeto nameravati
objetos de enseñanza učila
objetos usados rabljene stvari
objetos de lujo luksuzne drobnjarije