Franja

runaway [rʌ́nəwei]

1. samostalnik
ubežnik, dezerter, begunec; pobegli konj; (po)beg (tudi ljubimca)

2. pridevnik
pobegel, bežeč, ubežen, ki je na begu; preplašen, zablodel; z lahkoto dobljen
ekonomija podvržen hitrim spremembam (o cenah)

a runaway couple parček, ki je pobegnil od doma
runaway inflation nezadržna inflacija
runaway marriage poroka pobeglega parčka
runaway match poroka po ugrabitvi (neveste)
a runaway ring pozvonitev (na hišni zvonec) šaljivca, ki nato pobegne
runaway soldier dezerter
to give s.o. a runaway ring pozvoniti pri kom in zbežati

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

sadno drevo stalna zveza
(vrsta drevesa) ▸ gyümölcsfa
Doma imam nekaj sadnih dreves (hruška, breskev, jablana). ▸ Otthon van néhány gyümölcsfám (körte, barack, alma).

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

sala ženski spol dvorana; sejna dvorana; sprejemna dvorana; soba (za gosta)

sala de baile plesna dvorana
sala de casino dvorana zdraviliškega doma
sala de conferencias posvetovalna dvorana; predavalnica
sala de dibujo risalnica
sala de equipajes prtljažnica
sala de espera čakalnica
sala de fumar kadilnica
sala de gimnasia telovadnica
sala de justicia sodna dvorana
sala de recepciones, sala de visitas sprejemna dvorana
sala de recibir sprejemnica
gran sala slavnostna dvorana
hacer sala imeti sejo

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

sandali-gerula -ae, f (sandalium in gerere) sandalarica, sandalarka, nosilka sandal = sužnja, ki nosi sandale svoji gospodarici, kadar gre ta z doma: ducitur familia tota, vestiplica, unctor, auri custos, flabelliferae, sandaligerulae, cantrices, cistellatrices PL.

sans-abri [sɑ̃zabri] masculin, invariable brezdomec

le tremblement de terre a fait 10000 sans-abri po potresu je ostalo 10000 ljudi brez doma, brez strehe

scappare v. intr. (pres. scappo)

1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti

sedéti to sit, to be sitting, to be seated; (ptice) to perch; (na jajcih) to hatch

sedéti s spodvitimi nogami to sit cross-legged
sedéti ob kom to sit beside someone, to sit by someone's side
sedéti pri mizi to sit at table
dobro sedi na konju he has a good seat
sedéti slikarju to sit for a painter
vedno sedi pri knjigah he is always bent over his books
vedno doma sedi he is a stayat-home, he leads a sedentary life
sedéti in lenariti to sit idle
sedéti v zaporu to be in prison, to be imprisoned, to be confined, to undergo one's term of punishment, to serve one's sentence; pogovorno to do time; žargon to do bird
sedéti na trnih, kot na šivankah to be on tenterhooks
sedéti na ušesih (figurativno) to be deaf to, not to listen to, to be inattentive

sedéti être assis, se tenir assis ; (ptica) être perché (ali posé, juché) ; (valiti) couver (des œufs)

sedeti pri mizi être à table
sedeti v ječi être en prison (ali sous les verrous)
sedeti slikarju (kot model) poser pour un peintre (ali un portrait)
sedeti na trnih (figurativno) être sur des épines
sedeti na žerjavici (figurativno) être sur des charbons ardents (ali sur le gril, sur la braise)
trdno sedeti v sedlu (figurativno) être bien en selle
vedno pri knjigah sedeti pâlir (ali sécher) sur les livres
sedeti pri delu travailler à quelque chose
vedno doma sedeti ne pas bouger de chez soi, mener une vie casanière
nerad sedeti ne pas tenir (ali rester) en place, ne pas être assidu au travail

seit² Konjunktion: odkar (seit er zuhause ist odkar je doma)

sembler [sɑ̃ble] verbe intransitif zdeti se; dajati vtis

ce me semble tako se mi zdi
il semble être malade videti je bolan; zdi se, da je boian
que vous en semble? kaj se vam zdi, kaj mislite o tem?
à ce qu'il me semble kakor se mi zdi
si bon vous semble če se vam ljubi, če hočete
je travaille quand bon me semble delam, kadar hočem
sembler bon biti všeč, prijati
il m'a semblé bon de rester chez moi prijalo mi je ostati doma

shop¹ [šɔp] samostalnik
prodajalna, trgovina, trgovski lokal, blagovnica; delavnica, popravljalnica, oddelek (v tovarni)
sleng ustanova, šola, univerza; zgradba, prebivališče; poklic, stroka, stvari v zvezi s poklicem, s stroko
sleng zapor

all over the shop sleng v neredu, razmetano po vseh kotih, na vse strani
at our shop pri nas (doma, v naši šoli itd.)
the shop britanska angleščina, sleng vojaška akademija, britanska angleščina, sleng Spodnji dom parlamenta
baker's shop pekarna
chemist's shop lekarna
fitting-shop montažna hala
tobacco shop trafika
the other shop konkurenca, konkurenčno (rivalsko) podjetje, ustanova ipd.
to come to the wrong shop figurativno obrniti se na nepravi naslov, slabo naleteti
to keep a shop imeti prodajalno
to set up shop odpreti trgovino
to shut up shop figurativno zapreti prodajalno (botego), nehati z nekim delom
to sink the shop figurativno vzdržati se govorenja o strokovnih (poklicnih) stvareh; prikrivati svoj poklic
to smell of the shop figurativno biti preveč strokoven (poklicen)
to talk shop govoriti (samo) o svoji stroki
he wants to boss the whole shop on hoče vse dirigirati (komandirati)

shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file

sicèr

A) konj.

1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

B) adv.

1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

skópati² to bathe

skópati se (doma) to take (ali to have) a bath, (na prostem) to bathe

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo